Dijaški literarni natečaj Svetloba, pogum in srčnost

V četrtek, 3. aprila 2025, je v knjižnici potekala slovesna podelitev nagrad dijaškega literarnega natečaja z naslovom Svetloba, pogum in srčnost, ki črpa navdih iz mladinskega romana Orfejeva lira.  Do 15. marca 2025 so dijaki oddali številne prispevke, med katerimi je strokovna komisija izbrala najboljše.

Zmagovalci natečaja so Ela Retelj (Srednja zdravstvena in kemijska šola), Leon Stangel (Srednja strojna šola), Slavko Hysz (Srednja elektro-računalniška šola in tehniška gimnazija) ter Larisa Rebolj (Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola).

Strokovna komisija je za najboljši izdelek izbrala prispevek Ele Retelj, ki je prepričala z izvirnostjo in močnim sporočilom.

Zmagovalcem sta nagrade podelili knjižničarki Marija Debevc Rakoše in Damjana Andrin.

Dogodek sta povezovala dijaka Alen Žalić in Urška Weiss. Program so popestrili člani šolske glasbene skupine, ki so izvedli skladbi Blue Moon in Take Five. S kratko dramatizacijo so se predstavili tudi dijaki oddelka R1E, ki so temo natečaja postavili na oder in simbolično prikazali, kako svetloba premaga temo in pogum preseže strah.

Literate je nagovoril tudi Boris Plut, ravnatelj Srednje elektro-računalniške šole in tehniške gimnazije. Poudaril je pomembnost poguma za dosego ciljev in izrazil navdušenje nad udeležbo dijakov na literarnem natečaju.

Vsem sodelujočim dijakom se iskreno zahvaljujemo za njihovo ustvarjalnost, izvirnost in pogum, ki so ga izrazili v literarnih delih. Naj bo ta natečaj le ena izmed mnogih priložnosti, da mladi zasijejo s svetlobo, ki jo nosijo v sebi.

Menorica: prof. Valerija Kastelic, SERŠTG

Galerija

Ela Retelj: KROŽIŠČE

Zapeljem v še eno novo krožišče.

Vozim se v krogih, 

dokler se okolica ne spremeni v madeže in črte, ki prehitro bežijo iz mojega vidnega polja, da bi v njih lahko prepoznala reko, ki je podirala hiše, ko sem bila na počitnicah.

Vozim se hitro,

da me oblije slabost in mi ni več treba razmišljati o vsem, česar ne počnem za otroka, ki so mu ravno ubili starša in bombardirali dom na drugi strani Evrope.

Strmim v kipec 

narodnega zaklada na sredini krožišča, da pozabim na ljudi, ki me v mislih prosijo, da jih spustim v svoje krožišče.