Šolska pravila ocenjevanja
Na podlagi 11. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010), izdaja ravnateljica Srednje šole Metlika
ŠOLSKA PRAVILA O OCENJEVANJU ZNANJA V SREDNJI ŠOLI METLIKA
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Z vsebino šolskih pravil se ureja in dopolnjuje Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Dopolnitve so zapisane v ležeči obliki.
2. člen
Šolska pravila obsegajo:
· splošne določbe ocenjevanja znanja,
· pravila ustnega in pisnega ocenjevanja znanja,
· pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov,
· roke za vračanje izdelkov,
· pravila določanja končne ocene in ugotovitev pri ocenjevanju,
· določanje splošnega učnega uspeha,
· pripravo listin o uspehu,
· pogoje ponavljanja letnika,
· postopek in omejitve pri opravljanju izpitov,
· izpitni red, pripravo in hrambo izpitnega gradiva,
· kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe,
· postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja,
· ugovor zoper oceno in postopek ugovora.
III. SPLOŠNO O OCENJEVANJU ZNANJA
3. člen
(javnost ocenjevanja znanja)
3. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se v točki (1) dopolni:
(1) Učitelj zagotavlja javnost ocenjevanja znanja tako, da dijake ob začetku izvajanja predmeta oziroma programske enote v šolskem letu seznani z:
– učnimi cilji,
– obsegom učne vsebine,
– oblikami in načini ocenjevanja znanja,
– merili za ocenjevanje znanja,
– dovoljenimi pripomočki.
Obseg učnih vsebin z učnimi cilji, minimalnimi standardi, oblike, načini, merila in kriteriji za ocenjevanje znanja morajo biti podrobneje zapisani v letni pripravi za posamezen predmet oziroma programsko enoto.
4. člen
(načela preverjanja in ocenjevanja znanja)
4. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se v točki (2) dopolni:
(2) Učitelj s preverjanjem znanja ugotavlja doseganje učnih ciljev, ki so predmet ocenjevanja znanja. Preverjanje se izvaja praviloma po obravnavi učne snovi, vendar najpozneje pred pisnim ocenjevanjem znanja.
Pri preverjanju znanja učitelj pripravi enak ali podoben tip nalog kot pri ocenjevanju znanja, lahko tudi izbere podobne naloge iz gradiva in pripomočkov za ta predmet, to je iz delovnega zvezka. Preverjanje znanja se evidentira v dnevniku.
5. člen
(minimalni standard znanja)
7. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se v točki (2) dopolni:
(2) Če minimalni standard znanja pri predmetu oziroma programski enoti ni določen v katalogu znanj oziroma učnem načrtu, ga določi strokovni aktiv oziroma učitelj. V poklicnem in strokovnem izobraževanju pri tem strokovni aktiv oziroma učitelj sodeluje s programskim učiteljskim zborom.
Minimalni standardi znanja se zapišejo v okviru letnih učnih priprav za posamezne predmete oziroma programske enote.
6. člen
(druga pravila ocenjevanja znanja)
13. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se v točki (1) dopolni, dodajo se točke (8), (9) in (10):
(1) Ustno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma programski enoti se izvede najmanj enkrat v šolskem letu, razen če je z učnim načrtom oziroma katalogom znanj določeno drugače oziroma določi drugače ravnatelj iz utemeljenih razlogov.
Učitelj praviloma napove ustno ocenjevanje dijakov. To je ugodnost, ki jo posamezen dijak izgubi, če se brez utemeljenih razlogov izogne napovedanemu ocenjevanju znanja.
(8) Ustno in pisno ocenjevanje znanja mora biti načrtovano tako, da vsaj 50 % ocenjevanih vsebin zajema znanje iz minimalnih standardov znanja, ki jih določi strokovni aktiv oziroma učitelji istega predmeta na začetku šolskega leta.
(9) Zaradi popoldanskega pouka ali drugih šolskih obveznosti se naslednji dan dijakov ne ocenjuje, razen v primeru vnaprej napovedanega ocenjevanja.
(10) Ocenjevalni obdobji sta dve, določeni s šolskim koledarjem.
7. člen
(obvezno ponavljanje pisnega izdelka)
14. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se v točki (1) dopolni:
(1) Če je nezadostno ocenjenih pisnih izdelkov več, kot je določeno s šolskimi pravili ocenjevanja znanja, se pisanje enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni.
Če je polovica ali več pisnih izdelkov ocenjena nezadostno, se ocenjevanje enkrat ponovi, razen za tiste dijake, ki so bili prvič pozitivno ocenjeni in si ponovnega ocenjevanja znanja ne želijo. Vpišeta se obe oceni.
O neuspehu in vzrokih neuspeha mora učitelj v treh dneh po razglasitvi rezultatov pisnega ocenjevanja obvestiti ravnatelja.
Učitelj z dijaki analizira vzroke za neuspeh in na podlagi rezultatov skupaj načrtujejo izboljšanje uspeha. Analizo zapiše v obrazec »Analiza ocenjevanja pisnih izdelkov« in jo posreduje ravnatelju ter zapiše v dnevnik.
V. OCENE IN UGOTOVITVE
8. člen
(ugotovitve)
16. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se dopolni s točkama (4) in (5):
(4) Če ima dijak v ocenjevalnem obdobju eno ali več nezadostnih ocen in nobene pozitivne, je ocenjen nezadostno. Ne glede na pridobljene pozitivne ocene je lahko dijak nezadostno ocenjen tudi v primeru, če je pri določenih vsebinah ocenjen nezadostno. Podrobnejša merila so za posamezne predmete oziroma programske enote opredeljena v okviru strokovnih aktivov.
Ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja se uspeh dijaka, ki je bil ocenjen nezadostno, v ustrezni dokumentaciji evidentira z ugotovitvijo: »nzd«.
(5) Dijak pri predmetu ali programski enoti v ocenjevalnem obdobju ni ocenjen, če ni pridobil nobene ocene. Ne glede na pridobljene ocene dijak ni ocenjen tudi v primeru, če pri določenih vsebinah ni pridobil ocene. Podrobnejša merila se za posamezne predmete oziroma programske enote opredelijo v okviru strokovnih aktivov.
Ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja se uspeh dijaka, ki ni bil ocenjen, v ustrezni dokumentaciji evidentira z ugotovitvijo: »noc«.
9. člen
(roki za vračanje izdelkov)
17. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se v točki (4) dopolni:
(4) Učitelj izroči dijakom ocenjene izdelke po petih dneh oziroma najpozneje v tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico. V ocenjenih pisnih izdelkih učitelj ustrezno označi napake, da dijak lahko prepozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene.
(5) Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik oziroma pooblaščeni vzgojitelj v dijaškem domu (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) lahko v času do izročitve pisnih izdelkov, pisno zahteva vpogled v pisni izdelek oziroma fotokopijo izdelka.
10. člen
(določanje končne ocene)
18. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se v točkah (1) in (2) dopolni:
(1) Končno oceno pri predmetu oziroma programski enoti določi učitelj, ki dijaka pri tem predmetu oziroma programski enoti poučuje.
Vse ocene, ki so vpisane v redovalnici, so enakovredne, razen če strokovni aktiv določi drugače.
Dijak je ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjen, če je pozitivno ocenjen v obeh ocenjevalnih obdobjih.
(2) Če predmet oziroma programsko enoto poučujeta dva ali več učiteljev, ti vnaprej določijo razmerja za oceno med posameznimi deli predmeta oziroma programske enote. Končno oceno določijo skupaj. Če se o končni oceni ne sporazumejo, jo na predlog ravnatelja potrdi učiteljski zbor.
Pri programskih enotah, kjer je ocenjevanje znanja sestavljeno iz več delov (teorija, vaje, praksa), se končna ocena najprej oblikuje za vsak del posebej, kot je to določeno v 1. točki tega člena.
Dijak je lahko pozitivno ocenjen, kadar je pozitivno ocenjen pri vseh delih programske enote.
Podlaga za oblikovanje skupne ocene je delež ur posameznih delov programske enote, kar je podrobneje določeno v okviru strokovnega aktiva.
(splošni uspeh)
19. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se v točki (4) dopolni:
(4) Pri določanju splošnega uspeha, če gre za odstopanje od meril iz prejšnjega odstavka, se upošteva dijakovo znanje in napredek, prizadevnost, delavnost in samostojnost v vzgojnem in izobraževalnem procesu ter odnos do izpolnjevanja obveznosti. Splošni uspeh na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka poučuje ali ravnatelja, določi oddelčni učiteljski zbor, v izobraževanju odraslih pa strokovni aktiv.
Dijaku se lahko določi odličen uspeh, če ima pri enem predmetu oziroma programski enoti oceno dobro (3), pri več kot polovici predmetov oziroma programskih enotah pa oceno odlično (5). Prav dober uspeh se lahko določi dijaku, če ima pri enem predmetu oziroma programski enoti oceno zadostno (2), pri več kot polovici predmetov pa prav dobro (4) ali odlično (5).
12. člen
(listine o uspehu)
20. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se v točki (1) dopolni:
(1) Na koncu vsakega ocenjevalnega obdobja, razen zadnjega, izda šola dijakom v pisni obliki prepis ocen, ugotovitev in opravljenih obveznosti.
Ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja razrednik izroči dijakom prepis ali kopijo ocen, ugotovitev in opravljenih obveznosti.
VI. PONAVLJANJE
13. člen
(ponavljanje)
21. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se v točki (1) dopolni:
(1) Dijak, ki ne opravi vseh obveznosti, ne napreduje v naslednji letnik oziroma lahko letnik ponavlja.
Dijak lahko v času izobraževanja v istem izobraževalnem programu praviloma ponavlja letnik le enkrat.
VII. IZPITI
14. člen
(omejitve)
28. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se dopolni s točko (6):
(1) V spomladanskem izpitnem roku lahko dijak opravlja največ dva izpita. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov dovoli v tem roku opravljati tudi več izpitov.
(2) Na isti dan lahko dijak opravlja največ en izpit ali dele izpita iz enega predmeta.
(3) Dijak mora opraviti dopolnilni izpit pred popravnim izpitom iz iste programske enote.
(4) Dijak opravi popravni izpit, ko opravi vse dele izpita.
(6) Dijak ima v skladu z zakonom pravico opravljati največ tri popravne izpite do konca šolskega leta.
15. člen
(priprava izpitnega gradiva)
29. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se v točki (2) dopolni:
(2) Vodja strokovnega aktiva ali ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnatelju najpozneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo se varuje na način, določen s šolskimi pravili ocenjevanja znanja.
16. člen
(potek izpitov)
30. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se dopolni s točkama (6) in (7):
(1) Ustni izpiti in zagovori se opravljajo pred šolsko izpitno komisijo.
(2) Izpitni nastop, izdelavo praktičnega izdelka oziroma opravljanje storitve in vaj spremlja mentor, ki za šolsko izpitno komisijo pripravi strokovno mnenje.
(3) Pri ustnem delu izpita in zagovoru izprašuje izpraševalec. Šolska izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca. Če se izpit opravlja po delih, predsednik šolske izpitne komisije dijaka obvesti o končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita.
(4) Pri ustnem izpitu se pripravi vsaj pet izpitnih listkov več, kot je dijakov v skupini, ki opravljajo izpit. Vsak dijak izbere izpitni listek in ima pravico do ene menjave. Izpitni listki z vprašanji, na katera je dijak odgovarjal, se vrnejo v komplet izpitnih vprašanj.
(6) Pri posameznih predmetih oziroma programskih enotah se načini in oblike za opravljanje izpitov določijo v okviru strokovnih aktivov oziroma s katalogi znanj in učnimi načrti.
(7) Če dijak ni dosegel minimalnega standarda znanja ali ni bil ocenjen le pri posameznih vsebinskih sklopih ali posameznih delih predmeta oziroma programske enote (teorija, vaje, praksa), lahko opravlja izpit le iz posameznega sklopa ali dela, če je tako opredeljeno in potrjeno s strani strokovnega aktiva.
17. člen
(izpitni red)
(1) Dijak se prijavi k izpitu najkasneje v dveh dneh po zaključku pouka ali popravnih izpitih, odjavi pa se lahko najkasneje dva dni pred izpitnim rokom.
(2) Če dijak opravlja izpit le iz posameznega sklopa ali dela predmeta oz. programske enote, se zanj izpitni listek pripravi individualno.
(4) Nadzorni učitelj seznani kandidate z dovoljenimi pripomočki in s časom trajanja izpita, ki ga podrobneje opredeljuje 31. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.
(5) Pisni izpit nadzira nadzorni učitelj, oceni pa ocenjevalec, ki dijaka poučuje pri pouku.
(6) Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov določi tudi izredne izpitne roke.
(7) Razpored izpitov mora biti javno objavljen najmanj tri dni pred datumom začetka opravljanja izpitov v posameznem roku.
(8) Ravnatelj lahko v izjemnih okoliščinah določi drugega ocenjevalca.
VIII. KRŠITVE PRI OCENJEVANJU ZNANJA
18. člen
(kršitve)
32. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se v točki (1) dopolni:
(1) Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj dijaka zaloti pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah šolskih pravil ocenjevanja znanja, ga lahko oceni z nezadostno oceno ali predlaga ustrezen ukrep.
Pri tem se le-ta nezadostna ocena ne šteje v odstotek, ki je pogoj za obvezno ponavljanje pisnega ocenjevanja. V primeru, da se učitelj odloči predlagati vzgojni ukrep, o tem obvesti razrednika.
IX. UGOVOR ZOPER OCENO OZIROMA UGOTOVITEV
19. člen
(postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju)
(1) Zaradi napake, povezane z ocenjevanjem, lahko učitelj sam ali na predlog dijaka, starša oziroma razrednika, odpravi napako in to pisno evidentira v redovalnico. O odpravi napake učitelj seznani dijaka, na katerega se ocena oziroma ugotovitev nanaša.
20. člen
(ugovor zoper oceno)
33. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah se v točki (1) dopolni:
(1) Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno oziroma ugotovitvijo v spričevalu ali v obvestilu o uspehu vloži zoper njo pisni ugovor.
Če pri postopku odpravljanja napak pri ocenjevanju ni bilo doseženega dogovora, lahko dijak vodstvu šole vloži pisni ugovor zoper oceno v treh delovnih dneh po seznanitvi z oceno. V primeru ugovora učitelj pisni izdelek hrani najmanj do konca postopka, ki ga opredeljujeta 33. in 34. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.
X. KONČNE DOLOČBE
21. člen
(obseg šolskih pravil)
Šolska pravila ocenjevanja znanja v Srednji šoli Metlika smiselno dopolnjujejo le tiste člene Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah, ki jih opredeljuje 2. člen šolskih pravil SŠM.
22. člen
(uveljavitev šolskih pravil)
Šolska pravila pričnejo veljati s potrditvijo učiteljskega zbora, in sicer 13. septembra 2011. S tem dnem tudi prenehajo veljati dosedanja pravila ocenjevanja znanja na SŠM.
