Gradbeništvo

1. Za katere gradbene poklice izobražujete na šoli?

Na naši šoli izobražujemo za poklice zidar, tesar, pečar-polagalec keramičnih oblog in izvajalec suhomontažne gradnje (triletni programi) ter gradbeni tehnik (štiriletni program).

2. Nekateri poklici v gradbeništvu sodijo med deficitarne. Kaj natančno to pomeni?

Deficitarni poklici so tisti poklici, za katere na trgu dela ni dovolj kadra, zato je zaposlitev po zaključku izobraževanja zagotovljena. Država želi pospešiti gospodarski razvoj in izboljšati zaposljivost mladih, zato spodbuja mlade, da izobraževanje nadaljujejo v poklicnih programih, in izvaja različne ukrepe. Prvi ukrep je deficitarna štipendija, ki jo dodeljuje Javni štipendijski sklad RS na podlagi javnega razpisa. Pridobijo jo lahko vsi dijaki, ki se vpišejo v 1. letnik programov srednjega poklicnega izobraževanja, ki so v naboru deficitarnih poklicev. Vsi naši gradbeni poklici, to so zidar, tesar, pečar-polagalec keramičnih oblog in izvajalec suhomontažne gradnje, sodijo med deficitarne poklice.

Drugi ukrep, ki ga je uveljavila država, je vajeništvo, ki se izvaja v določenih poklicnih programih. Na naši šoli izvajamo poleg šolske oblike tudi vajeniško v programu zidar.

3. Na katerih fakultetah lahko dijaki nadaljujejo svoje izobraževanje, če se odločijo za to?

Dijaki, ki opravijo poklicno maturo v programu gradbeni tehnik, se lahko vpišejo na katerikoli višješolski in visokošolski študijski program, kjer je pogoj za vpis opravljena poklicna matura. Mnogo naših dijakov nadaljuje študij na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ali Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru, nekateri tudi na Višji strokovni šoli, smer gradbeništvo v Celju. Dijaki se lahko v 4. letniku odločijo opravljati tudi predmet splošne mature, kar jim omogoča nadaljevanje izobraževanja na univerzitetnem študiju arhitekture.

4. Koliko še gradbeni tehniki rišejo z risarskim orodjem in ali je potrebno predznanje za tehnično risanje?

Dijaki imajo v 1. letniku opisno geometrijo, kjer začnejo z osnovami, od uporabe orodja dalje. Osnova načrtovanja je skica, zato vse risbe narišejo prvič prostoročno – zaradi razumevanja. Natančne risbe pa narišejo na računalnik, saj se začnejo učiti risanja z grafičnimi programi, kot je AutoCad.

5. Ali potrebujem za risanje pri strokovnih predmetih računalnik že v 1. letniku?

Vsa navodila o potrebni opremi dijaki izvedo pri pouku strokovnih predmetov. Vse naloge lahko dijaki v 1. letniku, če poslušajo navodila učitelja, opravijo pri samem pouku. V višjih letnikih, pa so načrti bolj kompleksni, zato dijaki zagotovo potrebujejo svoj računalnik.

6. Ali je pomembno, kakšen imam računalnik: fiksni ali prenosni? Kako velik naj ima ekran?

Verjetno se iz praktičnih razlogov in različne uporabe dijaki odločijo za prenosni računalnik. Dovolj zmogljiv in z močnejšo grafično kartico (pa ne preveč obremenjen z igricami). V višjih letnikih pa boste glede na potrebe in uporabo računalnik nadgradili z večjim ekranom, saj so načrti zahtevnejši.

7. Kaj pa potrebni računalniški programi?

O tem vam bo razložil vse učitelj pri pouku. Uporabljali boste dijaške verzije risarskih programov, ki niso plačljivi.

8. Katera dela konkretno lahko opravlja gradbeni tehnik/tehnica po opravljeni poklicni maturi?

Gradbeni tehnik/tehtnica obdeluje projekte za različne primere stavb, obvladuje tehnologije gradnje in izdelave gradbenih proizvodov, vodi gradnjo posameznih gradbenih del na stavbah, sodeluje pri pripravi tehnologije gradnje stavb, načrtuje in vrednoti posamezna montažna in druga izvajalska dela na stavbah, načrtuje in vrednoti pripravljalna in gradbena dela na gradbišču, načrtuje in vrednoti zaključna gradbena dela, načrtuje in vrednoti sanacije in vzdrževanje stavb, načrtuje, pripravlja, izvaja in kontrolira lastno delo in delo drugih, opravlja komercialna dela v prodaji in nabavi, sodeluje v pripravi dela, vodi proizvodne enote v industriji gradbenih materialov in elementov …

9. Ali je gradbena šola težka?

Če redno obiskuješ pouk, sproti opravljaš domače naloge in se trudiš, si lahko uspešen.

Domačih nalog je ravno prav – ne preveč in ne premalo. Vsi dijaki, ki delajo sproti, nimajo težav in domače naloge naredijo sproti. Trudimo se, da je znanje uporabno v življenju.

Če boš vsak popoldan posvetil-a šoli vsaj eno do dve uri, boš imel-a dovolj časa za počitek in svoje hobije ter lepe ocene.

Učitelji so strokovno in pedagoško usposobljeni za poučevanje teorije in praktičnega pouka. Radi pomagajo in se dijakom individualno posvetijo. Trudijo se, da dijake naučijo tisto, kar bodo pri svojem delu potrebovali. Učitelji dijake usmerjajo v delo, ki je ustvarjalno, inovativno, timsko, predvsem pa uporabno.

Praktični pouk za poklicne programe (3-letni programi), poteka v 1. letniku 6 ur (1 dan), v 2. in 3. letniku pa 14 ur (2 dneva skupaj) na teden. Vse praktične vaje, ki jih izvajamo, potekajo v gradbeni delavnici.

Na začetku dijaki spoznavajo varstvo pri delu in zaščitna sredstva, ki jih potrebujejo za opravljanje njihovega poklica, ter spoznavajo orodja in varno delo z njimi. Pridobivajo osnove praktičnih znanj in veščin, ki se uporabljajo pri gradnji objektov, kot so osnove zidanja, ometavanja, polaganje keramičnih oblog, tesarskih in suhomontažnih del. Vse vaje najprej prikaže učitelj, nato jih izvajamo skupaj z dijaki.

Ocene pridobimo iz praktičnih izdelkov po posameznih vsebinskih sklopih učne snovi in iz delavniških poročil, ki jih dijaki večinoma opravijo doma.

Zidar :

- Ročno in strojno izvaja zidarska dela (zida, ometava, tlakuje, betonira).

- Izdeluje opaže za AB-konstrukcije.

- Vgrajuje fasadne elemente.

- Načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastno delo.

- Pozna materiale in proizvode za zidarska dela.

Tesar:

- Pozna vrste lesa in materiale.

- Ročno in strojno izvaja tesarska dela.

- Izdeluje lesene nosilne in nenosilne konstrukcije.

- Izdeluje opaže za AB-konstrukcije.

- Spozna tehnologijo krovskih del.

Pečar - polagalec keramičnih oblog:

- Pozna materiale, proizvode in delovna sredstva za izvajanje pečarskih izdelkov in keramičnih oblog.

- Pripravlja površine za polaganje keramičnih oblog.

- Polaga talno in stensko keramično oblogo.

- Zida kamine.

Izvajalec suhomontažne gradnje:

- Ročno in strojno montira elemente suhe gradnje in jih pri tem ustrezno izolira.

- Spozna osnove tesarskih in AB-konstrukcij v povezavi s suhomontažno gradnjo.

- Pozna materiale, proizvode in delovna sredstva za suho montažo.

- Montira obloge stropov in sten iz lesa, gips plošč in drugih materialov.

Gradbena delavnica je opremljena z vsemi potrebnimi orodji in stroji. Za zaščitno delovno obleko pa morajo poskrbeti sami (delovne hlače in jopič, delovne čevlje, tesarski svinčnik in meter).

Dijaki opravljajo PUD pri delodajalcu, ki ga izberejo sami. Tistim, ki si sami ne uspejo poiskati delodajalca, pa na pomoč priskoči šola.