Zdrava šola
PROJEKT ZDRAVA ŠOLA
Kot članica mreže zdravih šol smo se odzivali na probleme v zvezi z zdravjem mladostnikov ter smo se usmerjali k razvojnim programom za promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju zdravja. Med šolskim letom smo tako dali velik pomen dejavnostim, ki omogočajo zdrav razvoj ter dobro počutje dijakov. Spodbujali smo njihovo ustvarjalnost, jim omogočali vsestranski razvoj ter dobre medsebojne odnose med vrstniki in strokovnimi delavci šole. Posamezne vsebine smo obravnavali pri rednem pouku na večini predmetnih področjih (npr. spodbujanje dijakov k zdravemu prehranjevanju, spodbujanje
gibanja med rekreativnimi odmori, aktivno podpiranje pozitivne samopodobe vseh dijakov, predvsem pri krepitvi duševnega zdravja, ozaveščanje o vzpostavljanju ravnotežja v nas samih, pri povezovanju ter sodelovanju z drugimi, spodbujanje pozitivnih medsebojnih
odnosov, ozaveščanje o zavedanju ohranjanja okolja in narave, v kateri živimo).
CELOLETNE DEJAVNOSTI ZDRAVE ŠOLE
- Preventivne delavnice in predavanja vsebine zdravstvene vzgoje, medsebojni odnosi, samopodoba, motnje hranjenja, spolno prenosljive bolezni in spolna vzgoja, pogovorne urice in dodatne vsebine zdravstvene vzgoje s strokovnimi sodelavci ZD.
- Izvedli smo Dan zdrave šole, kjer so sodelovali vsi učitelji in dijaki na različnih delavnicah tako s področja duševnega in telesnega zdravja, ustvarjalnosti in kreativnosti.
- Razvijali smo pozitivno samopodobo vseh dijakov s tem, da smo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli. Skrbeli smo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in dijaki. Na področju duševnega zdravja smo izvajali različne socialne igre, kjer so se med dijaki krepili medsebojni odnosi in komunikacija.
- Solidarnostne akcije: v sodelovanju različnimi zunanjimi institucijami smo sodelovanje še okrepili, z nekaterimi na novo vzpostavili humanitarno noto. Dijaki so izdelovali vizitke, zapestnice prijateljstva, risbe, zbirali smo oblačila, stare igrače.
- Ekološki dnevi: obeležili smo svetovni dan voda in dan Zemlje – zeleni dan. Z ogledom filma Žejni svet smo ugotavljali pomen pitne vode in s poskusom ugotavljali pomen čistilnih naprav. Zeleni dan smo posvetili ločevanju odpadkov in pomenu le tega.
- V okviru Tedna otroka smo izvedli delavnice Govori z dobrim namenom: poglabljali zavedanje o moči, ki jo imajo besede, pozitivne misli in dejanja. Na risalni list so narisali Žepek prijaznih besed in dejanj. Z drugimi letniki smo se veliko pogovarjali o pomenu čustev na naše počutje in so izdelali plakate s čustvi. Kasneje so imeli možnost pogovora z učiteljico o tem, kako se počutijo, zakaj in kako si lahko pomagajo. Na lističe rumene barve so zapisali slabe ali dobre občutke, ki jih doživljajo v šoli. Preko raznih ustvarjalnih delavnic in pogovorov (To sem jaz), ki so temeljili na pozitivni disciplini, so odkrivali svoje pozitivne lastnosti in lastnosti, ki jim na sebi niso všeč in jih želimo spremeniti. Večkrat smo izvedli Vroči stol, kjer so si dijaki na spoštljiv način povedali, kaj jim je na sošolki oz. sošolcu všeč in katero vedenje jim ni všeč. Z dijaki smo se pogovarjali o čustvih ter izpostavili, da so vsa čustva v redu. Velik poudarek so namenili tistim čustvom, ki v družbi veljajo kot negativna čustva ter poudarili, da so tudi ta čustva del nas in bistven del našega odraščanja. Tudi preko vsakodnevnih procesov znotraj pouka smo delali na medsebojnih odnosih, na dobri klimi v razredu, na občutku pripadnosti skupini in šoli. spoštovanje pravic drugih, spletna varnost, krepitev podporne socialne mreže vrstnikov in odraslih, varni in ne-varni dotiki, varne in ne-varne skrivnosti, krepitev socialnih in čustvenih veščin.
- Medgeneracijsko sodelovanje: v učnem procesu smo želeli povezovati različne generacije, ker nas to združuje v skupnost, kjer je naš skupni cilj skrb za dobro povezanost šole z domom, medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje. V prednovoletnem času smo skupaj na delavnicah izdelovali novoletne voščilnice in izdelke za novoletni sejem in bazar.
- V želji, da dijake opremimo z znanji in veščinami, potrebnimi za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, smo se načrtno lotili skrbi za duševno in telesno zdravje, kar je ila naša rdeča nit celoletnega dela in sodelovanja dijakov ter učiteljev. Namen in cilj je bil, čim več vsebin vključiti v ure pouka ter nadomeščanja in zaposlitve porabiti za pogovorne in tematske ure.
Če izhajamo iz tega, da je šola priviligiran prostor podpore in učenja, kjer se dijaki učijo tudi socialnih veščin, ki jih lahko vključujemo že v učne vsebine. Naša naloga je, da jih potiskamo iz cone udobja in na ta način sooblikujemo njihovo samopodobo. Učitelj ne uči samo svoje učne snovi, ampak tudi kako naj dijaki sami skrbijo zase in svoje čustveno vedenjske kompetence. Šola mora biti kontekst, kjer se dijaki učijo spoprijemati s težavami- torej izstopiti iz cone udobja. Izzivi so nekaj kar dijake okrepi, če se znajo s tem spoprijemati; če pa so izzivi, ki vodijo v občutek nemoči, pa krepijo negativnost. To ne pomeni, da dijake vzgajamo s permisivno vzgojo, ker je bistvo, da učitelj jasno da dijaku vedeti, da ga razume, a hkrati zahteva, a se njegovo vedenje spremeni- torej avtoritativen vzgojni pristop.
Ali se dober učitelj rodi??? NE! Dobro poučevanje ni karizma, ampak zaveza, da se bomo stalo izpopolnjevali in izobraževali na pedagoškem področju, gre torej za naučene kompetence: spoštljiva komunikacija, empatija, torej veščine, ki se jih naučimo, se jih zaveda pri svojem delu.
Učitelj je odgovoren, da zmore komunicirati z dijakom tudi, ko je jezen , kajti pomembno je, da ozavestimo, kako se tisti trenutek počutimo in potem ločimo lastno doživljanje od tega kakšna je perspektiva dijaka- torej ozavestiti, da nam dijak ne želi škodovati.
Želimo si, da so dijaki spoštljivi, odgovorni, vendar na to pot moramo skupaj z njimi, da jih naučimo spoprijemati se z izzivi. Največ bomo naredili, da smo dobri ljudje in ustvarjamo pogoje v šoli, da naj bi bili vsi uspešni, a vedno je 2-3% takšnih, ki padejo v propad in ne zmorejo ven….
Naša naloga ni, da smo terapevti dijakom, ampak, da jih pustimo, da skočijo in jih ob tem opremimo, kako skočiti ter ko padejo, kako se naj poberejo…
Ali se dober učitelj rodi??? NE! Dobro poučevanje ni karizma, ampak zaveza, da se bomo stalo izpopolnjevali in izobraževali na pedagoškem področju, gre torej za naučene kompetence: spoštljiva komunikacija, empatija, torej veščine, ki se jih naučimo, se jih zaveda pri svojem delu.
Učitelj je odgovoren, da zmore komunicirati z dijakom tudi, ko je jezen , kajti pomembno je, da ozavestimo, kako se tisti trenutek počutimo in potem ločimo lastno doživljanje od tega kakšna je perspektiva dijaka- torej ozavestiti, da nam dijak ne želi škodovati.
Želimo si, da so dijaki spoštljivi, odgovorni, vendar na to pot moramo skupaj z njimi, da jih naučimo spoprijemati se z izzivi. Največ bomo naredili, da smo dobri ljudje in ustvarjamo pogoje v šoli, da naj bi bili vsi uspešni, a vedno je 2-3% takšnih, ki padejo v propad in ne zmorejo ven….
Naša naloga ni, da smo terapevti dijakom, ampak, da jih pustimo, da skočijo in jih ob tem opremimo, kako skočiti ter ko padejo, kako se naj poberejo…
Koordinatorica: Biljana Bahat
