24. APRIL – SLOVENSKI DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE

Izgube hrane in odpadna hrana ogrožajo trajnost naših prehranskih sistemov. Ko hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital. Izgube hrane in odpadna hrana lahko tudi negativno vplivajo na prehransko varnost in razpoložljivost hrane ter prispevajo k zvišanju cen hrane. Republika Slovenija je skupaj z državami članicami Evropske unije zavezana k doseganju trajnostnih razvojnih ciljev (angleško: Sustainable Development Goals – SDG) Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Med njimi je tudi SDG 12.3, katerega cilj je do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka.
Statistični urad Slovenije je za leto 2021 zabeležil naslednje ugotovitve:
• V letu 2021 se je zavrglo 143.254 ton hrane, kar je 68 kg na prebivalca na leto.
• Kar 38 % odpadne hrane je še užitne.
• Največ (53 %) odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 28 % vse odpadne hrane, v trgovini z živili 10 %, najmanj (9 %) pa so jo zavrgli v dejavnosti proizvodnje hrane
(vir: https://www.stat.si/statweb/News/Index/10597, 19. 4. 2023).