Euroskills  je  tekmovanje mladih strokovnjakov med 18. in 25. letom starosti v različnih poklicnih spretnostih. Poudarek je na aplikativnih znanjih in v tem smislu so sestavljene tudi tekmovalne naloge. Letošnje tekmovanje je potekalo od 2. do 4. oktobra v francoskem mestu Lille. Na tekmovanju, ki je potekalo v dvorani Zenit, se je v 41 panogah pomerilo več kot 400 mladih starih od 18 do 25 leta. Slovensko reprezentanco je zastopalo 15 tekmovalcev v sedmih kategorijah: kuharstvo in strežba, kamnoseštvo, lesarstvo, mehatronika, informatika, cvetličarstvo in  aranžerstvo.  Slovenske reprezentančne barve so zastopali tudi Dolenjci, trije dijaki Šolskega centra Novo mesto,  Srednje gradbene in lesarske šole Tomaž Zupančič,  Marko Meglen in Aleš Košak.

Mihael Gorše je bil eden izmed sodnikov na edinstvenem  dogodku,  na katerem je bilo moč videti različne  ročne obrti, tehnično in vrhunsko tehnologija, ki je pomembna tako za gospodarski uspeh države kot tudi osebnostni razvoj posameznika.  Na tekmovanju je bila vrsta izjemno nadarjenih posameznikov, ki so  pod budnim očesom sodnikov in strogimi pravili hoteli čim več. Včasih je že en drobcen spodrsljaj odločilen, da se upi po visoki uvrstitvi razblinijo, a tekmovalcev to ni motilo. To se je zgodilo tudi  skupini novomeških   lesarjev, ki pa niso  vrgli »puške v koruzo« in so s svojo mladostno zagnanostjo ter usposobljenostjo dokončali izdelek.  

Tekmovalec Tomaž Zupančič:    »Že samo dejstvo, da smo se uvrstili na ''Euroskills'', je bilo vznemirjujoče, toliko bolj zato, ker smo v nečem zastopali državo.  Sama evforija na otvoritvi in zaključku, občutki ob vsem so bili res fantastična izkušnja. To je dejansko veliko tekmovanje, pred prihodom se nisem čisto zavedal tega. Tekmovati z ljudmi iz cele Evrope (skupno 25 držav) pod stresom  je bilo zelo naporno. Do 90.000 ljudi se je med tekmovanjem sprehajalo mimo nas, nas fotografiralo, snemalo ob delu, pri kateremu so vsakemu stalno pod prste gledali vsaj trije sodniki, poleg vsega pa še konstantno prilagajanje spremembam in nepričakovanim okoliščinam med samim tekmovanjem.  Skrajno naporno, 18 ur popolne koncentracije (3x po 6 ur).  Pri vsakem tekmovanju pa je velik faktor tudi sreča. Definitivno najboljšega ni, je samo trenutnost, ki se definira na podlagi dogodkov, ki bi se morda ob drugem času odvili drugače. Naš profesor je rekel:  ''Kot pri smučanju, spustiš se in greš na vse ali nič''. Sem zadovoljen, dali smo vse od sebe, bili smo povezana ekipa, tako smo tudi delovali. Imeli smo se lepo in s celotno slovensko ekipo smo se dobro ujeli. Ne da se opisati vseh občutkov, to je nekaj, kar pač doživiš, in je neverjetno ter neprecenljivo. Zagotovo ne bom nikoli pozabil tega tekmovanja in sem ponosen, da sem bil lahko del te zgodbe. Izkušnja bo zagotovo pripomogla moji poklicni karieri in to ne samo kot vrstica v življenjepisu, ampak tudi kot neprecenljiva  življenjska izkušnja, ki šteje. Mlajšim in prihodnjim generacijam priporočam odprtost do znanja in razumevanja,  čim več aktivnega preživljanja časa, samozavedanja svojih sposobnosti, vztrajnosti in predvsem spoštovanja, tudi do nekaterih morda že samoumevnih stvari, saj če hočemo spremeniti svet ali karkoli, moramo najprej pogledati vase in spremeniti sebe J.«

Na zaključni slovesnosti  so med petindvajsetimi državami završale tudi slovenske zastave. Med navijači so bili tudi nagrajeni devetošolci in njihovi mentorji  iz različnih osnovnih šol, med drugim tudi iz OŠ Dolenjske Toplice in OŠ Trebnje. Le-ti so imeli navdih in motivacijo pri najbolje usposobljenih  mladih strokovnjakih iz številnih evropskih držav, ki bodo v prihodnje  gotovo krojili konkurenčnost v gospodarstvu.  Tudi  letos je Slovenija dosegla lep uspeh, saj je v kategoriji kamnoseštvo   Leon Mahnič   osvojil srebrno medaljo,  v  kategorijah informatika, kuharstvo in strežba pa so slovenski tekmovalci osvojili medalje za odličnost.

 S. Mirtič