Strokovna ekskurzija na Kočevsko

V ponedeljek 30.5.2022 smo se z šolo odpravili na ekskurzijo v Kočevje. Poleg predavanja o gozdnih živalih in ogleda bunkerja smo se peljali tudi mimo tovarne Melamin, ki je ne dolgo časa nazaj eksplodirala. Glavna točka našega izleta pa je sicer bil bunker Škrilj, do katerega smo prišli po gozdnih poteh z manjšim avtobusom. Na poti do tja smo imeli pokrite oči, malo zaradi boljše izkušnje in pa ker je bunker še zmeraj zaščiteno območje. Pred začetkom ogleda smo telefone pustili pred vhodom v bunker, saj snemanje in fotografiranje ni dovoljeno. Nato smo stopili v začetek bunkerja.
Gradnja bunkerjev je povzročil spor Tita in Stalina, se pravi spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo leta 1948. Med državama so se začele močne napetosti. Jugoslavija se je bala, da bo prišlo do vojaške intervencije, zato je leta 1949 zvezno vodstvo dalo navodilo za gradnjo podzemnih zaščitenih objektov. Bunker Škrilj je bil natančneje zgrajen šele leta 1957. Za gradnjo bunkerja v gozdu nad vasjo Škrilj je bilo potrebno izseliti domače prebivalstvo. Nastal je v zaprtem vojaškem območju Kočevskega. Za njegovo gradnjo, ki se je odvijala v strogi tajnosti je bil zadolžen politik Matija Maček. Bunker je bil zgrajen za 30 ljudi, v katerem bi lahko preživeli dobre 3 mesece. Tako so 80 metrov pod površjem zgradili bunker s 500 metri hodnikov in s 6 podzemnimi sobami. V 5 letih gradnje je pri gradnji pomagalo okoli 80 ljudi, ki niso smeli biti domačini saj beseda o bunkerju ni smela zapustiti Kočevskega gozda. Ljudje ki so pomagali pri gradnji so bili večinoma tujci ali Slovenci iz drugih pokrajin. V bunker niso smeli stopiti niti Jugoslovanski generali. Tito naj bi v bunkerje stopil samo dvakrat, medtem pa njegovi generali niso smeli zraven. Bunker je bil zgrajen iz dolgih hodnikov, kuhinje, jedilnice, spalnice, kopalnice, sobe za delo in telekomunikacijske sobe, v kateri
naj bi bilo 40 radio oddajnikov in telefoni. V bunkerju pa je bil zgrajen tudi zasilni izhod, ki je bil zgrajen iz 70 metrov lestve in pa majhnimi hodnički na vsake 20 metrov za odmor. Zasilni izhod je bil zgrajen če
bi bunker Sovjetska zveza slučajno odkrila.
Vstop v bunker se začne v prostoru, polnem omaric, kjer obiskovalci odložijo svoje telefone in druge morebitne snemalne naprave. Pot se nato nadaljuje po dolgem, hladnem hodniku. Rov se v enem delu cepi na desno, drugje na levo, obe strani pa se slepo končata. Zaradi varnostnih razlogov, morebitnega udarnega vala eksplozije. Glavni vhod pa varujejo pettonska jeklena vrata. Stene bunkerja so debele, kar preprečuje vdor vode. Bunker je bil zgrajen natančno in pa najboljše kar je možno. Od glavnih vrat naprej se odpre hodnik z prostori na levo. Stopinje v bunkerju dosežejo tudi do 20 stopinj.
Bunker je dan danes dobro ohranjen odkar so ga zgradili. Večina
stvari je originalnih z izjemo parih delov pohištva.
Bunker, ki se sicer še vedno nahaja na zaprtem območju, kjer veljajo stroga pravila sicer nikoli ni bil uporabljen, se je pa za javnost odprl 1.6.2017. Tako je bil ogled omogočen tudi nam.

Kim Jeršin, PV2A