Piškotke uporabljamo, da lahko bolje zagotavljamo naše storitve ter vam nudimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Več o tem
25. oktober 2016

Vzgojiteljada 2016

“Z BALZAMOM ZA LUZERJE”?

“Kdo bo šel pa letos na vzgojiteljado iz naše šole?” se pogosto sliši s hodnikov prve dni pouka v septembru. Vseslovenskega druženja šol s programom predšolske vzgoje se namreč vsi radi udeležimo, tako mentorji dejavnosti kot dijaki. Zakaj? Ker vedno znova spoznamo, da nas je več s podobnimi interesi, prepričanji in predvsem zaradi izmenjave dobrih idej ter potrditve posameznikov, da je na svojem področju delovanja vedno potrebno iskati “sredico sredic” in mlajše vzgajati v tem duhu, kajti ne želimo kupiti niti živeti s prav nobenim “balzamom za luzerje”.

Letos smo 20. oktobra predstavniki dijakov in profesorjev programa predšolske vzgoje iz SGLVŠ-ŠCNM obiskali Celje in njihovo gimnazijo z istoimenskim programom. Vsako leto smo se z vzgojiteljad vračali polni doživetij in novih idej in tako se je zgodilo tudi letos. Celjani so imeli v svojem knežjem mestu za vodilni motiv povezavo mestne preteklosti s sedanjostjo. Po uvodni prireditvi z glasbo večne zgodbe o Frideriku in Veroniki ter razigrani pop varianti, v kateri ustvarja sodobna slavna ilustratorka in pisateljica Lila Prap, so dijake razporedili po različnih delavnicah, imenovanih; Sprostitev ob zvokih gonga, Zvezde dežele celjske, Živalski čvek, ZZZvožkošmot, Z “zakaji” v laboratoratorjiu in na vrtu, Tujejezična dežela celjska, Renesančni posvetni plesi, Jezikovno izražanje otrok in Literarna delavnica. Kakor so povedali dijaki, so jim urice do zaključne prireditve minile “tik tak”, torej je druženje bodočih vzgojiteljev 2016 zaslužilo lep spomin in … 

Mentorji in ravnatelji šol smo bili povabljeni v Pokrajinski muzej Celje, ki je bil leta 2012 prenovljen. S prijetnim vtisom, še posuti z zvezdnim prahom dežele celjske z uvodne prireditve, smo stopili v zgodovino strateško pomembnega rimskega mesta Celeia. Muzejski kustos prijetnega videza, sloke postave ter izredno modrih besed se je v podzemnem delu muzeja ustavil pred menda “najlepšo soho” rimskega vojaka in nas navihano postavil pred eno od večnih tem človekovega življenja: “Pa pravijo, da ni pomembna zunanjost, da je pomembnejša lepa notranjost v človeku. Se tudi vi strinjate, da ni pomembna zunanjost?” Malo je počakal na naš odziv in hitro dodal: “Ah, to je samo balzam za luzerje!”

Lepa zunanjost je bila, je in bo ostala večna vrednota, čemur je priča tudi 2000 in večletna zgodovina Celeie. Pomembno je poskrbeti za lepo zunanjost popolnoma vsake stvaritve, a za človeka je pomembno vedeti, da se lahko brez vzgoje v pravih vrednotah hitro spridi njegova notranjost.

Marija Nemanič, prof.

Vabljeni k ogledu fotografij v fotogaleriji.