Lovro Arh
Sem Lovro Arh, študent drugega letnika lesarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, pred tem pa sem obiskoval srednjo lesarsko šolo v Novem mestu. V nekaj odstavkih vam bom predstavil mojo srednješolsko pot. Prehod iz osnovne šole v srednjo je zagotovo velik in zahteven korak v življenju. Odprtih je veliko možnosti in število srednješolskih programov, med katerimi izbiramo, je res ve
Prehod iz osnovne šole v srednjo je zagotovo velik in zahteven korak v življenju. Odprtih je veliko možnosti in število srednješolskih programov, med katerimi izbiramo, je res veliko. Zame odločitev ni bila težka. Doma imamo lesarsko podjetje, moj oče je lesar, njegov oče tudi, pa njegov tudi … Delo z lesom me je tako spremljalo že od malih nog, zato je bilo lesarstvo zame edina logična izbira. Glede na to, da sem iz Krškega, sem bil v dilemi le, ali naj izberem srednjo šolo v Sevnici ali v Novem mestu. Zdaj lahko z gotovostjo trdim, da sem se odločil pravilno, ko sem izbral novomeško. Tako se je moja srednješolska pot začela …
Bili smo kombiniran oddelek lesarjev in gradbincev. Splošne predmete smo obiskovali skupaj, strokovne pa ločeno. Naš predmetnik je, tako kot vsi ostali srednješolski programi, vseboval osnovne splošne predmete, kot so matematika, angleščina in slovenščina. In tudi ti predmeti so navsezadnje koristni – lesar namreč mora znati tudi izračunati količino materiala, ki ga potrebuje, ali pa se v angleškem jeziku dogovoriti za posel v tujini …
A mi smo bili tu zaradi lesarstva. Menim, da poklic lesarja/mizarja že dolgo ne pomeni več samo izdelovanja dolgočasnih miz in omar. Lesarstvo je zelo širok pojem in zajema veliko področji, tako da kogar zanima delo z lesom, bo zagotovo našel nekaj zase. Lesarstvo je vse: od postavljanja lesenih hiš, izdelovanja celotnih notranjosti prostorov pa do najmanjših butičnih lesenih izdelkov, kot so na primer leseni metuljčki. V zadnjem času sem močno vpet v domače podjetje in lahko iz prve roke povem, da je lesarski kader močno iskan, na voljo pa so tudi razne štipendije.
V zadnjem letu sem sodeloval pri izdelavi in načrtovanju različnih projektov, od enostavnih kuhinj do opremljanja celotnih jaht. A da smo danes sposobni samostojnega dela v lesarski industriji, smo v šoli začeli pri osnovah. Najprej smo seveda spoznali material – les. Počasi smo dobivali občutek za risanje, načrtovali osnovne lesne vezi, skozi 4 leta šolanja pa so naši načrti postajali vse boljši in kompleksnejši. Spoznavali smo posamezne stroje in tehnologije, govorili pa smo tudi o ekonomiki in načrtovanju proizvodnje. Mislim, da je to pravilno, saj je potrebno svoje izdelke poleg tega, da jih dobro narediš, tudi uspešno prodati. Meni je bilo najbolje to, da smo stvari, ki smo se jih učili v teoriji, tudi praktično izvedli v šolskih delavnicah, za katere moram reči, da so presenetljivo dobro opremljene.
Vse pridobljeno znanje se na koncu pokaže v izdelavi zaključnega izdelka. Takrat sam sebi dokažeš, da si sposoben speljati projekt od začetne ideje, načrtovanja, kalkulacije stroškov, nabave materiala pa do končne izdelave oz. realizacije izdelka. Tako lahko nastanejo res vrhunski izdelki. Naši so bili celo na razstavi v državnem zboru v Ljubljani.
Res je, da smo se v teh 4 letih ogromno naučili, ampak v spominu mi niso ostale dolge ure risanja načrtov in delanje domačih nalog, ampak predvsem to, da smo se imeli preprosto 'fajn'. Bili smo dober razred, ki se je med seboj odlično razumel. V razredu je bilo vedno pozitivno, na trenutke tudi navihano razpoloženje. Razne ekskurzije, ki se jih je nabralo kar precej, so bile tako zelo zabavne. Pomembno se mi zdi tudi to, da smo vzpostavili dober, korekten odnos z učitelji. Glede na to, da smo v šoli preživeli precejšen del dneva, je zelo pomembno, da smo se z učitelji dobro razumeli, se z njimi tudi kdaj pošalili.
Naša srednješolska pot se je simbolično končala z maturantskim plesom. Kot se spodobi, smo za to priložnost sami v šolskih delavnicah izdelali vabila - seveda lesena. Resničen zaključek srednješolske poti pa je pomenila matura. V našem razredu sva bila kar 2 zlata maturanta … Tako se je moja srednješolska pot končala in odšel sem novim izzivom nasproti.
Upam, da bo moja zgodba komu izmed vas, ki jo berete, pomagala pri izbiri srednje šole. Pomembno je, da se odločite za nekaj, kar vas resnično veseli, in da boste v tem poklicu uživali (tudi če na koncu ne boste vsi lesarji).
Lovro Arh
