Navadna jelka

Znana tudi kot navadna bela jelka, je iglasto drevo, ki izvira iz srednje in južne Evrope. Zaradi svoje uporabnosti za les, okrasne namene ter prispevek k ekosistemu je ena od najpomembnejših drevesnih vrst v evropskih gozdovih

Abies alba je visoko drevo, ki lahko doseže višino 40–50 metrov in premer debla do 1,5 metra. Ima ozke, suličaste iglice, dolge od 3 do 8 cm, ki so na zgornji strani sijoče zelene, na spodnji strani pa so modrikasto-bele. Iglice so razporejene v spiralnem vzorcu, kar daje drevesu gost videz. Navadna bela jelka je zimzeleno drevo, kar pomeni, da ohranja svoje iglice skozi celo leto. Storži navadne bele jelke so viseči in lahko dosežejo dolžino do 20 cm. V vsakem stožcu so številne luske, ki vsebujejo semena. Semena so majhna in se razširjajo s pomočjo vetra.

Abies alba je pomembna vrsta za lesno industrijo, saj ima les trdno strukturo, dobro odpornost na trohnenje in je lahek za obdelavo. Uporablja se za gradnjo pohištva, gradbenih konstrukcij, pa tudi za izdelavo glasbil in drugih izdelkov. Poleg tega je drevo zelo priljubljeno za okrasne namene, saj ima lepo obliko in iglice, ki ostanejo zelene skozi celo leto.

Vendar pa je jelka ogrožena zaradi gozdarskih dejavnosti, bolezni in podnebnih sprememb. Zato se izvajajo različne aktivnosti za ohranjanje te vrste, kot so gojenje v drevesnicah, zaščita gozdnih območij in nadzor nad boleznimi. Vse to je pomembno, saj navadna bela jelka igra pomembno vlogo v evropskih gozdovih, ki so ključni za ohranjanje biotske raznovrstnosti in nudijo pomembne ekosistemske storitve, kot so proizvodnja kisika, zadrževanje vode in zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb.