Izkušnja naših dijakov prostovoljcev

V življenju mi je bilo mnogo stvari podarjenih, zato je tudi v meni tekom let rasla želja, da bi s svojimi talenti pomagala drugim. Z vstopom v srednjo šolo sem se želela nekam vključiti kot prostovoljka. Zelo kmalu sem dobila priložnost za prostovoljno delo, ki sem ga z veseljem sprejela. 

Dodeljena mi je bila deklica z učnimi težavami, s katero sem se srečevala enkrat tedensko. Skupaj sva naredili domačo nalogo in se malo poigrali. Družili sva se vse leto, termin pa sva prilagajali glede na najine obveznosti. Včasih se je pojavila težava, ko je bila utrujena in ni želela delati za šolo. Takrat sem v najino srečanje vključila malo domišljije in sva uro preživeli malo lahkotneje.

Med poletnimi počitnicami, ko ni bilo več šolskih obveznosti, pa sem odšla na letovanje družin v Portorož. Tam sem se družila in ustvarjala z otroki, igrali smo se različne družabne igre, skupaj hodili na sprehode, plavali in se zabavali.

Prostovoljstvo me je naučilo odgovornosti, potrpljenja in iznajdljivosti. Ko stvari ne gredo po pričakovanjih, je potrebno uporabiti nove ideje in načine, kako se prilagoditi novi situaciji. Spoznala sem, da prostovoljstvo ni le podarjanje sebe in svojega časa, ampak tudi tebe bogati in osrečuje.

Nihče ne more narediti vsega, toda vsak lahko naredi nekaj. Če imate moč, da koga osrečite, storite to!

Moje prostovoljno delo, učna pomoč na osnovni šoli Šmihel, je bilo zaradi izrednih razmer onemogočeno. Vseeno pa nisem pozabila na prostovoljstvo in sem vedno uspela nekje nekomu pomagati. Imam starejšo sosedo, ki ima zelo bolnega moža, zato sem ji ponudila, da ji prinašam vse potrebne stvari iz trgovine, da zmanjšam možnost, da se okuži in virus prenese na moža, ki okužbe verjetno ne bi dobro prenesel. 

Ker prihaja veseli december, razmišljam o izdelavi voščilnic za starejše občane. Zanimiva se mi zdi tudi ideja Božiček za en dan. 

Verjamem, da je v teh trenutkih vsem zelo težko, in vem, da kakršna koli pomoč prav pride. 

Mentorica: Alenka Prevalšek