Poročilo o ekskurziji po zamejstvu

V sredo, 17. 10. 2012, smo imeli dijaki 4. letnikov tehniške gimnazije jezikovno-zgodovinsko ekskurzijo po zamejstvu. Najprej smo se odpeljali do Gosposvetskega polja, kjer smo si ogledali vojvodski prestol, ki je imel pomembno vlogo pri obredu ustoličevanja koroških vojvod v srednjem veku. Sledil je ogled cerkve Gospa Sveta, nato pa vožnja do Celovca, kjer smo obiskali Zvezno gimnazijo in zvezno realno gimnazijo za Slovence, ki je bila ustanovljena 9. maja 1957 na podlagi obveznosti iz avstrijske državne pogodbe, septembra tistega leta pa se je začelo 1. šolsko leto za slovenske zamejce, ki imajo tako še danes možnost izobraževanja v svoji lastni ustanovi. Ker šola nudi kvalitetno izobraževanje, jo v vedno večji meri obiskujejo ostali avstrijski državljani (ki ne tvorijo slovenske manjšine). Tudi to je med drugim razlog, da je pogovorni jezik mladih vedno bolj nemščina, slovenščina pa se umika v ozadje. V prostorih deželnega zbora avstrijske Koroške smo si ogledali knežji kamen, ki so ga uporabljali za umestitev koroško-slovanskih knezov, obisk v Celovcu pa smo zaključili na sedežu Krščanske kulturne zveze, kjer so nam predstavili pomen društva pri ohranjanju slovenskega jezika in identitete. Nazadnje smo v Kostanjah ob ogledu prvega slovenskega etnološkega  muzeja na  avstrijskem Koroškem lahko spoznali, kako se naši rojaki tudi s predstavljanjem življenja svojih prednikov trudijo za ohranjanje slovenskega jezika in slovenske identitete v okolju, ki do manjšine ne kaže posebne naklonjenosti.

Ko smo se vozili po avstrijski Koroški, na poti tako rekoč nismo opazili dvojezičnih napisov, zato lahko zaključimo, da obveznosti, ki jih Avstrijcem nalaga avstrijska državna pogodba, živijo samo na papirju.