Poslanstvo tehniške gimnazije
= (naravoslovje + tehnika) × (jezikoslovje + družboslovje)
= topla greda ustvarjalnosti in inovativnosti
Tehniška gimnazija, ki je nastala leta 1998, se je ponudila kot sijajna pot v družbo znanja. To danes vemo bolj kot ob njeni uvedbi, ko smo se veselili predvsem tega, da bodo naši dijaki poleg "trdih" znanosti okusili tudi nekaj humanistike (jezikoslovja). Tako se je oblikoval zanimiv predmetnik tehniške gimnazije.
Tehniška gimnazija ni zahtevnejša tehniška srednja šola. Od splošne gimnazije se razlikuje le po 17 odstotkih ur, ki so namenjene strokovnim predmetom, drugo so splošnoizobraževalni.
Tehniška gimnazija je gibčna šola, saj ponuja zanimivo izbirnost predmetov. Kljub temu da je tehniško obarvana, dijakom nudi izbiro tudi zunaj tega kroga znanja: na področju družboslovja in humanističnih ved. Srednješolska leta so čas prvih tveganj, dvomov, premislekov, obratov ... in če dijak spozna, da je njegova študijska prihodnost izrazito zunaj polja tehnike, mu šola z veseljem omogoči razvoj v želeni smeri.
V času sprememb je raznolikost nujna
Tehniška gimnazija ni plod veličastnih vizij, temveč premišljenih drobnih korakov. Z njimi šolstva nismo pretresli, smo ga pa obogatili in poskrbeli za izobraževalno pestrost. Tako kot v naravi velja, da pestrost zagotavlja večjo trdoživost sistemov, tudi izobraževalna raznolikost sistemu zagotavlja zdravje in prožnost, brez katerih v svetu nenehnih sprememb ni mogoče preživeti. Tehniška gimnazija podpira predmete, ki jih šole in dijaki pogosto po svetu pojmujejo kot "težke"; veliko ljudi namreč meni, da so matematika, fizika in kemija zahtevnejše od družbenih ved in humanistike, toda če želimo biti družba znanja, moramo biti na teh področjih prožni in odzivni.
Tehniška gimnazija ni plod veličastnih vizij, temveč premišljenih drobnih korakov. Z njimi šolstva nismo pretresli, smo ga pa obogatili in poskrbeli za izobraževalno pestrost. Tako kot v naravi velja, da pestrost zagotavlja večjo trdoživost sistemov, tudi izobraževalna raznolikost sistemu zagotavlja zdravje in prožnost, brez katerih v svetu nenehnih sprememb ni mogoče preživeti. Tehniška gimnazija podpira predmete, ki jih šole in dijaki pogosto po svetu pojmujejo kot "težke"; veliko ljudi namreč meni, da so matematika, fizika in kemija zahtevnejše od družbenih ved in humanistike, toda če želimo biti družba znanja, moramo biti na teh področjih prožni in odzivni.
Tehniška gimnazija zahteva širino, hkrati pa v interesu nepristransko zasnovanega izobraževanja premišljeno omejuje izbiro. Ob koncu šolanja večina dijakov opravlja maturo iz maternega jezika, matematike, tujega jezika, naravoslovnega (največkrat fizike) in izbranega strokovnega predmeta, nekaj pa se jih vendarle odloči tudi drugače. Na naravoslovne in tehniške fakultete se sicer vpisuje okrog 90 % maturantov novomeške tehniške gimnazije.
Znanje – piramida ali obelisk?
V družbo znanja je možno potovati po eni sami poti: veščine, ki jih negujejo matematika ter naravoslovni in tehniški predmeti, lahko zagotovimo samo tako, da je širok in uravnotežen program obvezen. Ljudje se moramo učiti več matematike in fizike, a ne na račun poezije in tujih jezikov. Izogibati se moramo prezgodnji specializaciji. Postavljati moramo temelje piramidi, ne dvigati obeliska. Piramida seže višje, zahteva pa, da jo gradimo dlje in zanjo porabimo več gradiva. Zato antični obeliski že dolgo ležijo v pesku, piramide pa še kar stojijo. Nekaj podobnega velja za znanje … tisto, ki ima širšo in čvrstejšo podlago, je trajnejše in se poganja višje. Na tehniški gimnaziji ponujamo dijakom poleg obveznega izobraževanja še številne dejavnosti, krožke, možnost tekmovanja iz znanja in športa.
V družbo znanja je možno potovati po eni sami poti: veščine, ki jih negujejo matematika ter naravoslovni in tehniški predmeti, lahko zagotovimo samo tako, da je širok in uravnotežen program obvezen. Ljudje se moramo učiti več matematike in fizike, a ne na račun poezije in tujih jezikov. Izogibati se moramo prezgodnji specializaciji. Postavljati moramo temelje piramidi, ne dvigati obeliska. Piramida seže višje, zahteva pa, da jo gradimo dlje in zanjo porabimo več gradiva. Zato antični obeliski že dolgo ležijo v pesku, piramide pa še kar stojijo. Nekaj podobnega velja za znanje … tisto, ki ima širšo in čvrstejšo podlago, je trajnejše in se poganja višje. Na tehniški gimnaziji ponujamo dijakom poleg obveznega izobraževanja še številne dejavnosti, krožke, možnost tekmovanja iz znanja in športa.
Zaposljivost ... dragoceno darilo šolanja
Maturantje tehniške gimnazije imajo na voljo pester nabor študijev, čeprav praviloma odhajajo študirat tehnične in naravoslovne vede. Med njimi so redki, ki takoj po končanem študiju ne dobijo zaposlitve, še več, velikokrat se zgodi, da jih “lovci na glave” odkrijejo še med študijem in jih že tedaj povabijo k sodelovanju v podjetjih in družbah, ki jih pozneje seveda tudi zaposlijo. Vredno je torej dvakrat premisliti, kakšno odskočno desko za univerzitetni študij si človek izbere, o čemer pričajo tudi naši bivši dijaki, ki so predstavljeni tukaj.
Maturantje tehniške gimnazije imajo na voljo pester nabor študijev, čeprav praviloma odhajajo študirat tehnične in naravoslovne vede. Med njimi so redki, ki takoj po končanem študiju ne dobijo zaposlitve, še več, velikokrat se zgodi, da jih “lovci na glave” odkrijejo še med študijem in jih že tedaj povabijo k sodelovanju v podjetjih in družbah, ki jih pozneje seveda tudi zaposlijo. Vredno je torej dvakrat premisliti, kakšno odskočno desko za univerzitetni študij si človek izbere, o čemer pričajo tudi naši bivši dijaki, ki so predstavljeni tukaj.
