Arhiv novic

Intervju: Košarkarice pod drobnogledom

Danes se bo v domači dvorani odvijal četrtfinale v košarki.  Po uspešni kvalifikaciji so se na tekmovanje uvrstile tudi naše gimnazijke.  To je velik uspeh, saj je ženska košarkarska ekipa nastala šele letos. Pred dogodkom smo nekaj vprašanj zastavili Anji Klobučar, Anji Matoh in pa Maruši Strmec.

Anja Klobučar
Anja obiskuje drugi letnik tehniške gimnazije, razred T2B. Anja je aktivna na različnih športnih področjih. Sodeluje v nogometni in košarkarski ekipi in pleše pri navijaški skupini Afne. Izven šole pa se ukvarja z veslanjem na divjih vodah oz. raftingom.

Anja Matoh
Anja Matoh je dijakinja razreda T2A. Aktivna je na vseh področjih, najbolj pa jo veseli tek in košarka. Je zelo pridna učenka, ki svoj prosti čas  porabi za slikanje in igranje kitare.

Maruša Strmec
Maruša obiskuje tretji letnik tehniške gimnazije, razred T3C. Sama sebi pravi multipraktik, ker v vsaki športni panogi dosega dobre rezultate. Ni samo v košarkarski in nogometni ekipi, tudi na tekmovanju v badmintonu smo jo opazili. Njen prosti čas je namenjen predvsem športu, v katerem neizmerno uživa.

Opišite se z eno besedo.
Anja K.: Vedno za akcijo.
Anja M.: Poslušna.
Maruša : Multipraktik.

Maruša in Anja K., slišala sva, da sodelujeta v različnih športnih kategorijah Anja (nogomet, košarka, Afne…), Maruša (nogomet, košarka, badminton, atletika,…) zanima naju, čemu tako, zakaj?
 Anja K.: Zelo rada se ukvarjam s športom, to me zelo veseli. Na splošno občudujem vsak šport in tako se najlažje sproščam.
Maruša: Že kot otrok sem bila ves čas v pogonu, vsako telesno gibanje v vseh letnih časih in prostoru me je pritegnilo, začela sem trenirati košarko, pridobila kondicijo in ugotovila, da praktično lahko tekmujem v večini športnih kategorij in dosegam dobre rezultate.

Ženska košarkarska ekipa je nastala šele letos, kako ste se uskladile, ste se povezale? Kako je na ekipo deloval uspeh iz predhodnih tekmovanj?
Anja K.:  Sprva naj rečem, da smo se zelo  hitro ujele, se dobro uskladile in med seboj postale prave prijateljice, saj smo se poznale že prej.
Anja M.:  Lepo smo se uskladile. V ekipi imamo tri košarkarice, ki trenirajo in obvladajo, ostale pa se učimo od njih in se trudimo po najboljših močeh. Med seboj si pomagamo svetujemo in pokritiziramo, ampak brez šal in dobre volje tudi ne gre. Po prvi zmagi smo prebile led in bile vse vesele, ker nam je uspelo. S pozitivnimi misli smo se podale na naslednjo tekmo. Le na zadnji tekmi nas je malo stiskalo, saj smo se borile za tretje mesto in s tem za napredovanje.
Maruša: Z nekaterimi dekleti smo se poznale že s šolskih tekmovanj iz nogometa in rokometa. Na splošno se vse dobro razumemo in smo se hitro ujele. 

Sklepam, da ste vse  športnice po duši, ali je vaš prosti čas prav tako namenjen športu ali ga kako drugače preživite?
Anja K.: Da, moj prosti čas je večinoma namenjen športu. Čeprav mi treningi zavzamejo veliko časa, vseeno usklajujem čas, ki ga namenim tudi druge aktivnosti.
Anja M.: Deloma je posvečen športu, košarki in teku. Dosti časa pa slikam ali igram na kitaro.
Maruša: Od 4. razreda osnovne šole treniram košarko. Mislim, da je logično.

Ali  trenirate kakšen šport  izven šole? In, če trenirata kako usklajujeta svoj urnik?
Anja K.: Trenutno treniram pri plesni skupini Afne in pa veslanje na divjih vodah  v dveh različnih klubih  Kajak-kanu Straža in pa rafting klub Gimpex. Ker pa je moj prosti čas predvsem namenjen športu, obveznosti lažje usklajujem s pomočjo sošolk.
Anja M: Ne treniram nič, ker to ni mogoče zaradi velike oddaljenosti od mesta  in ker imamo doma na kmetiji veliko dela. Učim pa se igrati kitaro pri zasebni učiteljici kitare.
Maruša: Treniram štirikrat na teden po eno uro in pol, vsak vikend imamo vsaj eno tekmo, občasno tudi tečem, pozimi bordam. Prosti čas želim preživeti kar se da aktivno, to mi daje šport, sproščam pa se z igranjem kitare in druženjem s prijatelji.

Na tekmi je velik pritisk na celotno ekipo. Kako se  motivirate/ pripravljate/koncentirate na tekmo?
Anja K.: Zelo težko se je osredotočiti na tekmo, ker hočeš dokazati, da nisi v ekipi nisi po naključju in daš vse od sebe oz. po svojih najboljših močeh. Najbolj pa me dekoncentrira misel na množico v dvorani, ki me gleda.
Anja M.: Pripravljam se v šoli na treningih, kjer dobim nasvete in kritike trenerja in drugih igralk, ki trenirajo košarko in imajo več izkušen ter znanja. Večkrat doma igram košarko  s sosedi ali mečem na koš. Kakšne posebne priprave nimam. Na tekmi pa dam vse od sebe, poskušam se osredotočiti na igro in kar najbolje slediti. Motivacijo pa dobim tako od igralk kot tudi od trenerja, ki so super.
Maruša: Priprave na tekmo so neobremenjene z rezultatom, vse smo sproščene in se zabavamo. Prav tako je tudi na samih tekmah, kjer se med seboj spodbujamo in si zaupamo. Važno je sodelovati; ne zmagati.

Kakšne spomine imate na prvo tekmo, odigrano v domači dvorani? Kaj vam pomeni odziv navijačev?
Anja K: Na prvi tekmi proti Brežicam nisem igrala zelo veliko, ker nismo vedele, kako močne so naše nasprotnice, zato sem igro raje prepustila puncam, ki trenirajo. Navijači pa mi pomenijo veliko, saj z vsakim košem, ki ga zadenemo, nam nekako dvigujejo moralo oz. upanje za zmago.
Anja M.:  Spomini so lepi, saj smo dobro igrale, se spodbujale in na koncu uvrstile naprej. Še posebej se mi bo vtisnila v spomin, ker je bila to moja prva tekma pred večjo množico navijačev. Zame je pomen navijačev velik. Ko slišim, kako navijajo za nas, sem še toliko bolj motivirana in dam še več od sebe, ker se želim pred njimi izkazati.
Maruša: Na tekmo smo pristopile brez visokih pričakovanj, zato nas je uvrstitev naprej izredno pozitivno presenetila. V igri smo dale vse od sebe in to se nam je kasneje obrestovalo. Pozitivni odzivi navijačev so v vsakem športu vedno zaželeni in dvignejo motivacijo športnikom.

Kot zavzete športnice, po kom se zgledujete?
Anja K.: Vzornika trenutno nimam, ker so mi vsi legendarni športniki enako pomembni in mi dajejo motivacijo.
Anja M.: Zgledujem se predvsem po športnikih, ki so iz ničesar dosegli velik uspeh.  Na primer Goran Dragič je iz majhne države in je postal uspešni košarkar NBA lige v Ameriki ali pa slavni Michael Jordan, ki je s težkim trudom postal košarkarska legenda. Nimam pa vzornikov samo košarkarjev tudi Tina Maze mi je v dober zgled in še kakšen bi se našel.
Maruša: S športom se ukvarjam zgolj rekreativno, zato v nobeni športni panogi nimam vzornika.

Kakšne so vaše sanje v prihodnosti? Kam naprej?
Anja K.: Ne vem še, katero pot bi ubrala, vendar se bom po moje podala v učiteljske vode, ker imam neizmerno rada otroke. Mogoče bi postala učiteljica športne vzgoje ali pa učiteljica plesa, saj se z njim ukvarjam že od 3. leta starosti.
Anja M.: Najprej je glavni cilj dokončati srednjo šolo in uspešno zaključiti maturo. Potem pa bom verjetno šla študirat nekaj v zvezi z matematiko ali  arhitekturo.

Maruša: Prihodnost je še malo v megli, vsekakor pa se bom trudila še naprej aktivno ukvarjati s športom.

Uspešni športniki dobivajo priznanja.  Na katere dosežke ste najbolj ponosne?
Anja K.:  Dosežki  mi  veliko  pomenijo. Najbolj sem ponosna  na 3-krat zaporedno državno medaljo v raftingu. V 9. razredu pa se mi je uresničila želja, ko da sem postala športnica šole. Že od majhnih nog sem si želela trenirati vsak šport, od nogometa, košarke do plesa. Med drugim sem v osnovni šoli rekreativno ukvarjala rokometom in košarko. Veslanje sem spoznala s pomočjo moje najboljše prijateljice, njen brat je namreč trener. Ona me je motivirala za to in od takrat naprej skupaj trenirava. Treniramo predvsem na Krki, najdejo pa se tudi kakšne druge destinacije.
Anja M.: Ker ne treniram nobenega športa, tudi nimam posebnih dosežkov. Poleg športnih hodim tudi na razna druga tekmovanja iz znanja. Tukaj bi se lahko pohvalila s srebrnim priznanjem iz matematike. Na sploh pa je bil tale dosežek s košarkarsko ekipo nekaj največjega in sem nanj zelo ponosna, saj sem tudi sama nekaj prispevala za zmago.
Maruša:  Ponosna sem na vsak dosežen cilj, ki si ga zadam.

S košarkaricami sva se pogovarjala Martin Lozar in Teja Urbančič, T2A

foto: Gal Pavlin, T2a