Arhiv novic

V petek, 3. oktobra 2014, smo se dijaki vseh treh oddelkov četrtega letnika tehniške gimnazije odpravili na celodnevno ekskurzijo v slovensko zamejstvo, natančneje v mesto Celovec na avstrijskem Koroškem. Ob 7. uri smo se zbrali pred šolo, potem pa smo se odpeljali proti Trebnjem, kjer se nam je pridružilo še nekaj sošolcev, nato pa smo pot nadaljevali proti Ljubljani, naprej proti Gorenjski in preko mejnega prehoda Ljubelj do mesta Celovec.

Mesto Celovec (nemško Klagenfurt) je zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem, zato smo se najprej odpravili v Mohorjevo družbo, v kateri ima sedež Krščanska kulturna zveza Celovec. Tam so nam skupaj s Slovenskim narodopisnim inštitutom predstavili svoje delovanje in poslanstvo, ki temeljita predvsem na ohranjanju slovenske kulturne dediščine in slovenskega jezika. Sledil je ogled dvojezične zvezne realne gimnazije za Slovence. Sprejel nas je ravnatelj, ki nam je povedal nekaj o sami šoli, o šolskem sistemu, ki se nekoliko razlikuje od našega, pa tudi o samem programu, ki ga izvajajo na šoli ter zaključnih maturitetnih izpitih. Nato smo se z avtobusom odpeljali do središča mesta, kjer smo si v Koroškem deželnem muzeju ogledali dvorano deželnih grbov, knežji kamen in parlament deželnega sveta. V prvotnem središču mesta smo si pogledali baročno kužno znamenje in staro mestno hišo. Sledil je prosti čas, ki smo ga izkoristili za kosilo in samostojno raziskovanje mesta. Za konec smo se odpeljali do vasice Maria Saal, v kateri stoji cerkev z največjim in najtežjim zvonom na Koroškem, med vožnjo pa smo videli tudi cerkev, v kateri so ostanki zidu, ki veljajo za poslednje ostanke Krnskega gradu.  Nazadnje smo si na Gosposvetskem polju pogledali še vojvodski prestol, nato pa smo se odpeljali nazaj proti Sloveniji.

V Novo mesto smo se vrnili okoli pol osme ure zvečer. Na ekskurziji smo izvedeli več o življenju Slovencev na avstrijskem Koroškem, se naučili veliko novega o njihovem delovanju na politični ter kulturni ravni, pa tudi o njihovi kot naši zgodovini.

  

Jasmina Ilar in Žan Kupljenik, T4A