Arhiv novic
12. februar 2015
Ogled drame " Plemena"
V torek, 10. 2. 2015, smo si dijaki 3. letnikov tehniške gimnazije v KC Janeza Trdine ogledali družinsko dramo Plemena, ki izpostavlja hendikepiranost, s katero se običajno ne srečujemo v svojem življenju. Igra namreč v ospredje postavi mladega Billyja, ki odrašča v dobro situirani in izobraženi družini, od ostalih družinskih članov pa se razlikuje v tem, da je že od rojstva gluh. Starši so ga naučili odgledovati sporazumevanje slišečih, v prepričanju, da ga tako ne bodo potisnili v stigmatizirano skupino gluhih, ki naj bi sebe postavljala v položaj žrtve. Tudi ko je Billy med odraščanjem zapadel v depresijo in v krizo identitete (Kdo sem?) ter prosil starše, naj se naučijo (tudi njega) govorice kretenj, tega, kljub obljubam, niso storili. Tako se šele, ko se zaljubi v dekle, ki počasi izgublja sluh, nauči sporazumevanja s kretnjami, ob tem pa v njem dozori spoznanje, da je bil samo on tisti, ki se je moral ves čas prilagajati pričakovanjem domačih. Zato se odloči za samostojno življenje, z družino pa vsaj začasno prekine stike. Ravno za toliko časa, da tudi oče, mama, sestra in brat spoznajo, da so ga dejansko prevečkrat spregledali, preslišali, ga izključili iz svojih pogovorov.
Ker pa je človek socialno bitje, hrepeneče po ljubezni, toplini, bližini sočloveka, se drama izteče v medsebojno spoznanje o vseobsegajoči moči ljubezni. Vsakdo mora pripadati – svojemu plemenu.
