Arhiv novic

Danes, 13.2.2017, zjutraj smo se namesto v šolske klopi odpravili na smučanje proti Voglu. Med vožnjo smo se zabavali s poslušanjem glasbe, petjem in igranjem kitare, ki jo je igral Matjaž Brežnjak. Po prihodu v Hostel pod Voglom smo se preoblekli v smučarsko opremo in odšli na smučišče. Najprej smo se porazdelili po skupinah, in sicer začetniki in tisti, ki znajo smučati. Vreme nam tokrat ni bilo naklonjeno, saj je bila zelo gosta megla in se ni nič videlo. Od vprašanih začetnikov sem dobila zelo pozitivne odzive. Pravijo, da je bila smuka malo slabša zaradi megle in je bilo zabavno, ko so naredili prve zavoje. Padcev seveda ni manjkalo, vendar smo vsi celi. Po končani smuki smo se odpravili nazaj proti hostlu, se porazdelili po sobah in razpakirali stvari. Nato smo šli na sprehod do spomenika. Dan smo zaključili s spoznavnim večerom. Po tem pa smo se odpravili nazaj proti sobam in se odpravili k počitku.

Po burni noči smo se zbudili v prezgodnje jutro in odšli na že težko pričakovan zajtrk. Z izjemno modernim avtobusom »Blue Bird« smo se podali novim padcem naproti. Ob vzponu z gondolo smo opazili, da nam je vreme naklonjeno, saj se nam je kmalu ob vzponu ponudil izjemen razgled na okoliško pokrajino. Na smučišču se je že trlo ljudi, zato smo se z našimi, za enkrat še izjemno potrpežljivimi mentorji, podali na bele strmine. Ker smo pa seveda tako dobri učenci, je število modric sčasoma drastično upadlo. Po nekaj urni smuki smo odšli na zasluženo okrepčilo. Nato smo nadaljevali z že bolj izurjenim smučanjem.

Po šoli smučanja smo se spustili nazaj v dolino. Vrhunec dneva pa je zagotovo bila novica, da se bomo nekateri izmed nas lahko odpravili v »šoping«. Seveda so dijaki takoj ustvarili (pre)dolg seznam želja, katerega izpolnitev nam je omogočila trgovina v bližini. Še prej pa smo se ustavili ob vznožju smučišča, saj smo ugotovili, da nekdo izmed profesorjev ni prisoten. Zato smo z največjo hitrostjo priskočili na pomoč. Ko smo prispeli nazaj, je v dnevnem prostoru sestanek že zasedal ženski debatni krožek, fantje pa so prebudili otroka v sebi ter se zaposlili z igračami, ki so jih našli.

Po dolgem dnevu pa je sledil še izjemno napeto tekmovanje med dijaki, kjer smo se pomerili v pikadu, namiznem nogometu in biljardu. Vodilo je bilo »fair play«, kar smo po svojih najboljših močeh tudi upoštevali. Nekateri izmed dvobojev so bili izredno izenačeni, podporo pa so dajali zelo glasni ter zavzeti navijači, ki so tekmovalcem dajali psihično ter fizično spodbudo. Večer smo zaključili z okusno večerjo, nato pa se odpravili proti bivalnim prostorom, kjer smo spregovorili še nekaj besed o preteklem dnevu ter dogodivščinah, ki smo jih doživeli. 

Nestrpno pričakujemo jutrišnji dan ter upamo, da se bomo imeli še bolj »fajn«. Pošiljamo vam prijetne pozdrave izpred kamina iz doline pod Voglom.

Po še eni burni noči, nas je danes še posebej zgodaj prebudil nadležen glas budilke. S težkim srcem smo se le zbudili iz (pre)kratkega spanca. Okusen zajtrk nam je dal veliko energije za naporen dan, ki nas je čakal. Kot vsako jutro do sedaj smo se tudi danes v dveh vožnjah odpeljali do smučišča. Nekaj dijakov pa je na žalost zaradi »bolezni oz. poškodbe« ostalo v dolini. Na smučišču smo najprej v skupinah ponovili osnovna pravila in tehnike smučanja, nato pa jih z vsako vožnjo izboljšali. Pohvaliti moramo tudi profesorje, ki so nas po vsakem padcu s spodbudnimi besedami dvignili in nam dali nov zagon za spust po belih strminah. Še posebej pa si pohvalo zasluži profesor Grulja, ki si je zaradi pomoči pri vstajanju dijakov, pridobil bolečine v križu, vendar še vedno smuča, kot da se ni nič zgodilo. Vreme nam je bilo zopet naklonjeno, zato se je na smučišču trlo ljudi. Po dopoldanski smuki smo se odpravili na kosilo in si po njem privoščili nekaj počitka na soncu. Po uri počitka pa smo si ponovno zapeli pancarje in se spustili po strmini. Popoldansko smučanje smo lahko preživeli po svoje, zato smo večino časa izkoristili za ležanje na ležalnikih in za občudovanje čudovite narave, ki so jo obdajali topli sončni žarki. Utrujeni smo se odpravili proti hostlu, kjer smo nadaljevali včerajšnje napeto tekmovanje. Zmagovalci so požrtvovalno in pošteno prišli do zmage in dobili zasluženo nagrado. Čisto navdušeni pa smo bili nad večerjo, saj so nam pripravili dunajski zrezek, za sladico pa smo se posladkali s sladoledom. Že pri večerji so se pokazale prve sledi rdečice, saj je nekatere močno opeklo sonce. Na koncu dneva smo imeli družabni večer – vsaka soba se je morala predstaviti s svojo točko. Doživeli smo kar nekaj zanimivih nastopov in se ob njih nasmejali do solz. Kot zaključno točko smo se združili vsi trije razredi in zapeli pesem. Večer smo zaključili v prijetnem vzdušju, pod vsakim pogojem pa bi ga z veseljem še enkrat ponovili. Z veliko pričakovanji se podajamo še zadnjemu dnevu in novim izzivom naproti.