EUROPRAKSA
Šolski center Novo mesto objavlja razpis za zbiranje prijav opravljanja EUROPRAKSE dijakov v tujini (praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu) v šolskem letu 2014/2015. Dijaki se lahko prijavijo za pridobitev sredstev, ki se podeljujejo v okviru EU-programa Vseživljenjskega učenja - LEONARDO DA VINCI.
Koordinatorica za Evroprakso na SEŠTG je Vesna Parkelj, za dokumentacijo in priznavanje praktičnega izobraževanja pa skrbi Ivan Metelko. Več informacij o izvedbi Europrakse in njenem financiranju prejmete na spletni strani Šolskega centra in pri koordinatorici projekta na Šolskem centru Novo mesto: Alexia Rossi, univ. dipl. fr. , koordinatorica mednarodnega sodelovanja. Dosegljiva je tudi na tel. številki 073932192 .
V šolskem letu 2014/2015 je bilo v Leibzigu v Nemčiji pet naših dijakov:
- Aleš Hočevar, elektrikar
- Žiga Retelj, elektrikar
Matej Fišter, elektrotehnik
Bivali smo v Vitalis centru v Schkeuditzu. Podobno je dijaškemu domu. Vsako jutro sem vstal ob pol sedmih in odšel na zajtrk. Ob pol enih smo imeli kosilo in ob šestih večerjo. V minulih dnevih smo nameščevali luči, stikala in vtičnice, zatem smo razstavljali pralne stroje in odstranili vso elektroniko, ki je bila še uporabna. V sredo in četrtek smo v shrambo tukajšnjega bara napeljali peljali elektriko in namestili luči. V petek smo v novogradnji namestili doze za vtičnice ter začeli z inštalacijo led traku na strop nekega prostora, kar pa bomo nadaljevali še naslednji teden. Za Europrakso sem se odločil, ker sem želel videti, kako izgleda potek dela še drugod kot v Sloveniji. Gnala pa me je tudi želja po potovanju in odkrivanje sveta. Prvič sem tudi letel z letalom. Nabral sem kar nekaj izkušenj z elektroinštalacijami, predvsem pa pridobil na samostojnosti pri delu. Več na...
Šejna Malanović, tehnica računalništva
Benjamin Gorjanc, tehnik računalništva
V ponedeljek, 2. februarja, sva se z mojo sošolko Šejno Malanović odpravila na pot do letališča v Zagrebu. Za naju je bilo tam vse neznano, saj še nikoli nisva letela z letalom, niti bila na letališču. Tam sva tudi prvič videla ljudi, kateri so nama kasneje postali zelo dobri prijatelji! Malo pred deveto uro smo se vkrcali na naše letalo in okoli devete ure odleteli iz Zagreba proti Parizu. Ker pa je letaliče v Parizu peto največje letališče na svetu, smo bili seveda izgubljeni, vendar smo s skupnimi močmi našli pravo pot in še isti dan ob petih prispeli v Nemčijo. Tam pa so nas že čakali naši mentorji, ki so nam pokazali naše sobe, jedilnico, družabne prostore in prostore v katerih smo delali. Jaz in Šejna sva, skupaj s skupino dvajsetih Poljakov, delala vse stvari, ki so povezane z računalništvom. Izdelovala sva simulacije omrežij, konfigurirala usmerjevalnike, nameščala različne operacijske sisteme, na koncu pa sva izdelala še spletno stran o sami Europraksi. Delo se je začelo ob osmi uri in končalo ob treh, vmes pa je bil še odmor za kosilo. Ko pa smo vsi utrujeni pri šli iz dela, nismo preležali ostale polovice dneva ampak smo se raje odpravili ogledovati znamenitosti mesta Leibzig in raziskovat nam še neznan kraj. Obiskali smo živalski vrt, panoramski stolp, BMW tovarno, ter večino trgovin, ki so bile v mestu. Odšli pa smo tudi na ogled mesta Dresden, ki nam ga je predstavil vodič. Nato pa je prišel 2. Marec, dan, ki smo ga težko pričakovali. Odpraviti smo se morali namreč na dolgo pot do doma. Nekateri so dom že pošteno pogrešali, nekateri pa so se privadili na novo okolje in so želeli ostati. A na koncu smo se morali posloviti od naših mentorjev in prijateljev, ter se vrniti domov. Tam pa so nas že nestrpno čakale naše družine, ki nas niso videle tri tedne. Na Europraksi sem dobil veliko novih izkušenj, spoznal veliko novih prijateljev, dobil nova znanja in izboljšal moje znanje tujega jezika. Europrakso priporočam vsem, ki prav tako želijo pridobiti nova znanja in videti svet.
Šolsko leto 2013/2014
- Aljoša Klinc, R3c, tehnik računalništva.
- Klemen Žurga ER3e, elektrikar
- Blaz Berk, ER3e, elektrikar
