Darwin

Darwinovo leto

Na Srednji elektro šoli intehniški gimnaziji smo se v šolskem letu 2008/09 vključili v projekt Uvajanje posodobljenih učnih načrtov. V tem času smo izvedli že kar nekaj kurikularnih
povezav (KP), prav tako pa smo izvajali tudi timsko načrtovani pouk. Leta 2009 smo praznovali 200-letnico Darwinovega rojstva. V šolskem letu 2009/10 smo si praznovanje Darwinovega leta zastavili v obliki timskega in medpredmetnega poučevanja, kjer sta se predmetu biologija priključili še predmeta slovenščina in angleščina. V projektu so sodelovali dijaki 1. in 2. letnika tehniške gimnazije. Veliki naravoslovec ni zanimiva osebnost le s stališča biologije, ampak se lahko dijaki ob njem spoznajo še z angleškim načinom
življenja v 19. stoletju, tedanjem šolstvom in miselnostjo v takratni družbi nasploh. Hkrati se je tako pojavila tudi možnost sodelovanja med učitelji naravoslovnih in družboslovnih
predmetov.
V medpredmetno povezavo so se vključili tisti profesorji, ki so sami želeli sodelovati pri takšnem načinu poučevanja. Večina nas je že imela izkušnjo medpredmetnega poučevanja,
razen za profesorico angleščine je bilo to prvič. Profesorji slovenščine so se vključili z namenom razvijanja kompetenc, strategij poslušanja in razumevanja neumetnostnega besedila. Dijaki so ob poslušanju predavanj napisali zapiske, jih po predavanju uredili v obliko miselnega vzorca ali točk, nato pa o poslušanem poročali. Po njihovem mnenju je takšno sodelovanje potrebno in koristno, saj se dijaki le tako zavedajo pomena funkcionalne pismenosti. Na ta način pa jih pripravljamo tudi na vseživljenjsko učenje.
Pri angleščini so dijaki iskali informacije na spletu, izdelali družinsko drevo družine Darwin in prevajali dele tekstov, ki so jih našli na spletu. Napisali so sestavke o pomembnosti
evolucije za razvoj človeka. Skupaj z dijaki so ugotovili, da je angleščina pomembno orodje pri iskanju različnih podatkov in presega področje šolskega polja. Preizkusili smo delo v
skupinah in dvojicah ter igranje vlog. Takšen način poučevanja je pomemben korak k raznolikosti in širjenju obzorij, tako dijakov kot nas učiteljev. Negativnih izkušenj ni bilo in s
takšnim načinom poučevanja bodo pri angleščini še nadaljevali.
Tudi iz biološkega vidika je bilo dijakom takšno poučevanje, predvsem pa uvodno predavanje, zanimivo. Prvi stik z Darwinom so imeli na bolj veličasten način in ga sprejeli bolj pozitivno, kot bi ga ob spoznavanju običajne šolske ure. Spodbudno po tej KP je, da si vsi sodelujoči učitelji še želijo sodelovati v KP. Dijaki so po koncu KP v aprilu rešili še vprašalnik. V delu, kjer so obkrožali pravilne in nepravilne trditve, je bilo v večini primerov več kot 50 % odgovorov pravilnih. Pri opredelitvi po čem si bodo najbolj zapomnili predavanje so navajali: želve, teorijo o razvoju vrst, kljunih ščinkavcev. Pri vprašanju, kjer so se opredeljevali glede pomena uvodnega predavanja so se v večini primerov opredelili, da je koristno in zanimivo, šibkejšim dijakom pa je bilo zahtevno. Še posebej po spremljali predavanje starejšega vrstnika, ki so ga poslušali v popolni tišini. V razredih se je kar polovica dijakov opredelila, da bi tudi sami v prihodnosti sodelovali pri podobnih predavanjih, vendar marsikdo pri drugi temi.
Rezultati vprašalnika so pokazali, da pri dijakih ni bilo opaziti večje motivacije za delo, imeli pa so več predznanja. Proti pričakovanjem so zelo pozitivno in pravilno odgovarjali na trditve in vprašanja iz vprašalnika, kar je morda posledica, da tega nismo izvajali v zelo strnjeni obliki in so se dejstva večkrat ponovila in dopolnila z novim znanjem.
Sam potek izvedbe medpredmetne povezave smo s prof. Sanjo Kostanjšek objavili v reviji Vzgoja in izobraževanje.

Zapisala: Valentina Mavrič Klenovšek, prof.