Luka Udovč - zdravstveni reševalec
Sem Luka Udovč in prihajam z Mirne. Zaposlen sem v Zdravstvenem domu Trebnje kot zdravstveni reševalec.
Leta 2008 sem začel obiskovati srednjo zdravstveno šolo na Šolskem centru Novo mesto. Leta 2011 sem opravil zaključne izpite za bolničarja negovalca in nadaljeval program za zdravstvenega tehnika, ki je trajal dodatni dve leti ter uspešno zaključil poklicno maturo.
Šolanje je bilo zanimivo, saj sem spoznal veliko novih oseb, med njimi tudi dva najboljša prijatelja sošolca, s katerima sem še danes v stikih. Naučil sem se veliko. Toda tudi po končani šoli ni konec učenja, saj se vsak dan naučim nekaj novega.
Po končani maturi sem pošiljal prošnje za pripravništvo in sprejeli so me v Zdravstvenem domu Trebnje. Po uspešno zaključenem pripravništvu ter opravljenem strokovnem izpitu za samostojno delo v zdravstvu sem imel srečo pri zaposlitvi, saj so potrebovali dodatni kader za nadomeščanje bolniških odsotnosti in dopustov. Sprva sem delal v sprejemni ambulanti in v ambulanti nujne medicinske pomoči, kjer sem imel veliko odgovornost, saj sem sprejemal vse klice, tudi nujne na številki 112, sprejemal paciente v urgentni ambulanti, pošiljal ekipo nujne medicinske pomoči na teren. Velikokrat, ko je bilo nujno reševalno vozilo na terenu, se je zgodil sočasen nujni klic. Takrat je bilo potrebno sestaviti novo ekipo, kjer pa sem prišel na vrsto kar sam. Tako se je začela moja želja po poklicu reševalca. Spoznal sem, da mirno in hitro odreagiram, znal sem se osredotočiti na poškodovanca oziroma bolnika.
Pred mano je bilo še ogromno poti in znanja, da se zaposlim kot reševalec. Potrebno je bilo opraviti varno vožnjo z reševalnim vozilom, nato je sledila še nacionalna poklicna kvalifikacija, kjer sem opravil teden dni trajajoč tečaj. Tečaj je obsegal vse, kar mora reševalec vedeti in znati, od celotnega pregleda poškodovanca, pristopa z dojenčki, poroda na terenu, množičnih in kemijskih nesreč, varna nujna vožnja in na koncu zakonodaja za uporabo modrih luči ter sirene. Po tečaju me je čakal še teoretični in praktični izpit pred komisijo, ki sem ga uspešno opravil in pridobil naziv zdravstveni reševalec. Ta naziv nam omogoča določene kompetence, ki jih lahko na terenu samostojno izvajamo med nudenjem nujne medicinske pomoči. Seveda pa naj omenim, da je tudi odgovornost s tem še večja.
Biti reševalec je zame poslanstvo, saj pomagamo ljudem v hudih in tragičnih situacijah, jim nudimo podporo in pomoč. Najboljši občutek je tisti, ko te pacient, ki smo mu nudili nujno medicinsko pomoč, poišče in se ti zahvali za vso pomoč. Na žalost pa se vsaka intervencija vedno ne konča dobro.
V zdravstvenem domu sem zaposlen že sedmo leto. Pridobil sem že ogromno izkušenj, veliko pa jih še čaka name. Ena izmed njih je tudi nadaljevanje študija na fakulteti za zdravstvene vede.
Luka Udovč