BIO BREAD

BIO BREAD – mednarodni projekt

V šolskem letu 2019/20 se je naša šola vključila v mednarodni projekt BIO BREAD, Erasmus+ KA2 (Erasmus+ KA229, št. 2019-1-IT02-KA229-062280).

Gre za nadaljevanje uspešno zaključenega projekta Agriculture, ki je potekal v šolskem letu 2017/18 in 2018/19. Namen projekta je bilo proučevanje kmetijstva ter ugotavljanje, kakšen vpliv in posledice imajo pesticidi in gensko spremenjeni organizmi na zdravje človeka. 

Namen projekta BIO BREAD je bila predstavitev lokalnih žit, njihove pridelave in predelave ter uporabe v gospodinjstvu. Kot zdravstvena šola pa smo vključili tudi teme, povezane z zdravjem, natančneje z zdravim načinom življenja. Projekt naj bi prvotno trajal dve leti, vendar se je zaradi izrednih razmer, povezanih s epidemijo COVID-19, podaljšal in se je zaključil septembra 2022. 

V šolskem letu 2019/2020 je projekt BIO BREAD zaradi epidemioloških razmer potekal virtualno. Naslednje šolsko leto je projekt miroval zaradi dela na daljavo, vendar je že v šolskem letu 2021/22 ponovno zaživel, in sicer z realizacijo mobilnosti in izmenjavo sodelujočih šol. 

V projektu BIO BREAD so sodelovale srednje šole iz Italije, Romunije in Slovenije:

• Italija kot nosilka projekta – Istituto Professionale Servizi per l'Agricoltura e lo Sviluppo Rurale "G. Fortunato", Potenza,

• Romunija – Colegiul Agricolsi de Industrie Alimentara "Vasile Adamachi",  Iasi in 

• Slovenija – Šolski center Novo mesto, Srednja zdravstvena in kemijska šola, Novo mesto. 

 

Ob začetku projekta v šolskem letu 2019/20 so vse sodelujoče šole pripravile natečaj za izdelavo skupnega projektnega logotipa. Zmagovalni logotip je izdelal dijak naše šole, Rok Panjan, F4a.

Slika 1: Logotip projekta

 

Slika 2: Rok Panjan z nagrado

V sredo, 6. oktobra, so naši gostje sodelovali v dveh delavnicah. Prva delavnica je bila mikroskopiranje žitnega zrna in opazovanje razmnoževanja kvasovk, druga pa praktična priprava potice. Sledili sta evalvacija in degustacija pripravljenih izdelkov.

V četrtek, 7. oktobra, smo obiskali Belo krajino. Tam smo si ogledali pripravo prave belokranjske pogače. Sledila je predstavitev belokranjske noše in starodavnih običajev, povezanih s kmetovanjem, ter ogled Krajinskega parka Lahinja.

Petek, 8. oktobra, zadnji dan našega srečanja, smo zaokrožili z ogledom šolskih prostorov in nadaljevali s plesnimi delavnicami. 

Naše srečanje smo zaključili s podelitvijo certifikatov. Poleg spominov in potrdil pa so gostje domov odnesli tudi del Slovenije v malem, in sicer slovensko žito in prst za pripravo božičnega žita, ki je v nekaterih delih Slovenije še vedno običaj v času božiča. 

Slika 4: Darilo, ki so ga gostje prejeli ob odhodu.

Celotno mobilnost je naš sodelavec strnil v kratek film.

Druga mobilnost je bila izvedena v mesecu maju 2022, ko se je 9 dijakov naše šole v spremstvu profesoric odpravilo na izmenjavo v Italijo. Obiskali smo srednjo šolo za agrikulturo  Istituto Professionale Servizi per l'Agricoltura e lo Sviluppo Rurale "G. Fortunato v Potenzi, na jugu Italije v bližini Neaplja.

Slika 1: Lega Basilicate

Drugi dan (16. 5. 2022) smo se po zajtrku odpravili do šole. Sprejemu in predstavitvam je sledil ogled laboratorijev ter šolskih vrtov in polj, ki so namenjena projektu BIO BREAD. Nato smo se odpeljali do pekarne, kjer so nam pokazali postopek mletja moke ter odprto kamnito krušno peč. Tam smo se tudi sami preizkusili v pripravi kruha, nato pa se odpravili na zasluženo kosilo, ki je imelo kar tri hode. Hladno predjed so sestavljali pršut, salama, ocvrto ribje nabodalo ter kruh z oljem in paradižnikom. Toplo predjed so predstavljale njihove značilne testenine s paradižnikovo omako in drobtinami. Za glavno jed pa so nam postregli krompir s piščancem, ki smo ga poplaknili z vodo. Po obroku smo se vrnili v stari del Potenze, kjer se je nahajal tudi naš hotel, ter si ogledali katedralo s slikovitimi stropnimi freskami in staro mestno jedro. Za tem smo se vrnili v restavracijo, kjer smo imeli kosilo in si ogledali pripravo tradicionalne italijanske pice, ki je bila tudi naša večerja. Z vrnitvijo v hotel se je končal drugi dan našega potovanja. 

       
Slika 5: Gojenje mete–hidroponika Slika 6: Fermentacija piva Slika 7: Vodnjak na trgu  v Potenzi  

     

Tretji dan (17. 5. 2022) smo po dveh urah vožnje po cesti, polni ovinkov, prispeli do šole v  mestecu Sant'Arcangelo, kjer se učijo pridelovati vino in olje. Tam so nam razkazali šolske laboratorije in zunanje prostore. Za tem smo si ogledali muzej samostana Santa Maria d'Orsoleo, ki je samo štiri kilometre stran od mesta Sant'Arcangelo na hribu Orsoleo. Samostan, zgrajen v 15. stoletju, na ogled ponuja čudovit križni hodnik, turisti pa se lahko z njegovo zgodovino seznanijo s pomočjo interaktivnega gradiva. Samostan je povezan z legendo o zmaju, katerega okle hranijo v posebni muzejski sobi. Po ogledu muzeja smo se vrnili v šolo na kosilo, nato pa smo se odpravili na domačijo enega izmed učencev šole v vasico De Marco. Domačija je živinorejska kmetija, na kateri redijo govedo in kokoši nesnice, posebnost kmetije pa je poseben objekt za peko kruha. Proti večeru smo se prijetno utrujeni vrnili v hotel.

Slika 10: Steklenice – etikete so učenci ustvarili sami. Slika 11: Samostan Santa Maria d'Orsoleo

Slika 12: Križni hodnik v samostanu Santa Maria d'Orsoleo Slika 13: Šolski laboratorij

Slika 14: Šolski hodnik Slika 15: Skupinska slika pred šolo 

Četrti dan (18. 5. 2022) smo odpotovali v Matero, ki je znana po tem, da je kompleks jamskih bivališč, vklesanih v starodavni rečni kanjon. Številna bivališča so preurejena v gostilne in trgovinice s spominki. Naš prvi postanek je bila tipična pekarna »San Giacomo«. Po kosilu, ki nam ga je pripravila šola, smo si ogledali staro središče mesta, ki je prava paša za oči za vse ljubitelje tipičnega italijanskega prevoznega sredstva – vespe. Po ulicah in trgih kar mrgoli vesp najrazličnejših starosti in barv. Po nekaj urah sprehajanja in prostega časa pa smo se po čudoviti kamniti poti odpravili do restavracije, kjer smo imeli najboljšo večerjo v celem tednu. Za prvo predjed so postregli kruhove cmočke, za drugo predjed pa rahlo pikantne mesne kroglice. Glavna jed se je začela s tradicionalnimi testeninami s paradižnikovo omako in drobtinami, nadaljevala pa z zrezki, okrašenimi z rukolo. Kraljica večerje pa je bila sladica, podobna princes krofom z vanilijevim polnilom, oblita z obilico čokolade. Večerji je sledila še pot nazaj v Potenzo.

Slika 16: Predstavitev pekarne Slika 17: Starodavna prebivališča v Materi

Slika 18: Cerkev v Materi Slika 19: Nočni utrip Matere

Peti dan (19. 5. 2022) smo si ogledali še šolo v kraju Lagopesole ter postopek izdelave testenin, ki se ga učijo učenci. Potem smo se sprehodili do čudovitega »Castello di Lagopesole«, ki je bil verjetno zgrajen med leti 1242 in 1250. Vasica, v kateri leži, ima le 652 prebivalcev, ime Lagopesole pa izhaja iz poimenovanja bližnjega jezera, a se je v 20. stoletju izsušilo. Grad je pravzaprav trdnjava, ki je imela v antiki pomembno vlogo za nadzor rimske ceste Via Herculea med mestoma Melfi in Potenzo. Na poti nazaj do šole smo se v restavraciji ustavili na kosilu ter si ogledali še vinsko klet Barile, kjer poleg vina pridelujejo tudi olje, učenci pa opravljajo prakso. Tako se je z vrnitvijo v Potenzo zaključil še zadnji dan našega programa.

Slika 20: Izdelovanje testenin Slika 21: Antična trdnjava Lagopesole Slika 22: Ogled vinske kleti

Šesti dan (20. 5. 2022) je bil namenjen vrnitvi v Slovenijo. Z avtobusom smo se odpravili iz Potenze proti letališču v Neaplju in na poti videli Vezuv. Letalo nas je z zamudo zaradi stavke odpeljalo na Letališče Marco Polo v Benetkah, kjer sta nas že čakala voznika, ki sta nas varno pripeljala do Ljubljane.

Slika 23: Neapeljsko letališče Slika 24: Pogled z letala na poti domov

Projekt se je nadaljeval s tretjo mobilnostjo. V soboto, 10. 9. 2022, se je 9 dijakov in 3 profesorji naše šole odpravilo na izmenjavo v romunsko mesto Iași. To je drugo največje mesto v Romuniji, saj ima 317000 prebivalcev. Leži v pokrajini Moldavija, ki se nahaja tik ob moldavski meji.

Spremljevalni učitelji:

• Tanja Kulovec, 

• Petra Žibert in 

• Aleš Absec.

Sodelujoči dijaki:

• Elma Ebipi,

• Alina Stanisavljević-Smodiš,

• Aleksander Pucelj,

• Sara Strahinić,

• Lea Trenk,

• Manca Zorc,

• Amadea Maletić,

• Žana Mrvar in 

• Alja Borič.

Prvi dan (10. 9. 2022) je bil namenjen predvsem potovanju. V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali v Ljubljani, kjer nas je čakal prevoz do letališča Marco Polo v Benetkah. Vkrcali smo se na letalo v Benetkah, leteli do Dunaja, tam pa presedli na drugo letalo, s katerim smo pristali na letališču v Iașiu. Tam nas je pričakal voznik, ki nas je odpeljal do našega hotela Moldova, v centru samega mesta. Po kratkem počitku smo odšli na večerjo, kjer smo se bolj povezali in spoznali. 

Slika 1: Let iz Benetk Slika 2: Pogled iz hotela 

Drugi dan (11. 9. 2022) smo izkoristili za raziskovanje mesta. Ogledali smo si številne znamenitosti, kot so mestno jedro, stavba Palatul Culturii in največja romunska fakulteta. Prosti čas smo preživljali tudi v nakupovalnem centru, tik ob hotelu. Dan smo končali z večerjo in sprehodom po mestu.

Slika 3: Sprehod po mestu Slika 4: Palatul Culturii

Tretji dan (12. 9. 2022) zjutraj nas je pred hotelom pobral avtobus in nas odpeljal do srednje šole za agrikulturo Colegiul Agricolsi de Industrie Alimentara "Vasile Adamachi. Najprej so dijaki za nas pripravili program, kasneje pa smo se ob pogostitvi spoznavali. Nato so nam razkazali šolo in učilnice za različne namene izobraževanja, ki so nekoliko drugačne kot naše. Nadaljevali smo z ogledom fakultete, kjer smo prisostvovali izdelavi vina, piva, mlečnih in mesnih izdelkov. V sklopu fakultete imajo tudi muzej z živalsko anatomijo. Dan smo zaključili z ogledom najstarejšega botaničnega vrta v Romuniji.     

Slika 5: Udeleženci projekta pred fakulteto Slika 6: Ogled muzeja Slika 7: Botanični vrt

Četrti dan (13. 9. 2022) smo se skupaj z romunskimi dijaki odpravili v pokrajino Transilvanijo. Tam smo si ogledali Krvavo jezero, ki je dobilo ime po rdeči barvi jezerskega dna, ki prihaja od železove rude. Po kratkem sprehodu okoli jezera smo pot nadaljevali do jezera Bicaz. To je največje umetno jezero v Romuniji, ki je nastalo z zajezitvijo reke Bistrița. Na jezeru nas je že čakala ladjica, s katero smo se peljali in si ogledovali okolico.

Slika 8: Krvavo jezero Slika 9: Vožnja po jezeru Bicaz Slika 10: Dijaki SZKŠ