Arhiv novic
11. maj 2012
Končno poročilo projekta Nadarjeni
Novo mesto, maj 2012V letošnjem šolskem letu smo povabili dijake prvih letnikov, ki so bili prepoznani kot nadarjeni dijaki že v osnovni šoli, skupaj z ostalimi dijaki naše šole po v naprej določeni metodologiji, da se udeležijo različnih delavnic, ki smo jih za njih pripravili. Izdelali smo tudi natančen Koncept vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki.
Razredniki so dijakom predstavili različne projekte, tekmovanja in krožke, ki smo jih organizirali na šoli in vse dijake povabili, da se glede na svoje interese in sposobnosti vanje vključijo.
Dijake smo sproti navajali na čim večjo samostojnost in kritičnost razmišljanja, pomagali smo jim pri krepitvi njihovih interesov, kjer so izkazovali svoja močna področja.
Pripravili smo jim tudi delavnico z naslovom Smisel nadpovprečnih sposobnosti, in sicer v dveh delih, ki sta jo vodili Tanja Kocjan in Jožica Hrovat. S tem smo poskrbeli za njihovo integracijo dela z vsemi učitelji na šoli in ostalimi sošolci ter jim nudili dodatna znanja, kjer bi pridobivali predvsem veščine na socialnem in emotivnem področju.
Narejene anonimne ankete po delavnicah so pokazale, da se dijaki zavedajo, da so sami premalo angažirani pri krepitvi svojih sposobnosti, da premalo naredijo za boljšo samopodobo in se jim velikokrat ne da dodatno razvijati ali krepiti veščin, za katere so velikokrat tudi sami ugotovili, da jih imajo. Ugotovili so, da je potrebna njihova večja angažiranost, če želijo svoje sposobnosti še naprej razvijati. Dijaki so bili z delavnicami zelo zadovoljni in dovolj samokritični.
Dijaki so bili vključeni tudi v delavnice na temo aktivnega državljanstva, kjer so zunanji izvajalci poskušali osvestiti mlade in jih opremiti z znanji ter veščinami o tem, da razumejo svojo odgovornost državljana do družbe. Torej če se bodo aktivno vključevali v družbo s svojimi sposobnostmi, znanji, bodo lahko naredili za družbo (tudi sošolce, šolo …) nekaj dobrega in s tem posledično tudi zase. Približati smo jim poskušali pomen državljanske vzgoje in jim predočili pomembnost, da so aktivni. Delavnice so bile narejene kot simulacija in so ponujale odgovore na aktualne družbene probleme mladih (zaposlovanje, revščina, prosti čas ...). V pogovoru in evalvaciji so dijaki dobili vpogled v možnosti vključevanja v različne mladinske strukture in možne poti vplivanja na odločevalce v lokalni skupnosti.
Fotografije s spremnim besedilom, kdaj so bile delavnice in o čem so se dijaki na njih pogovarjali, smo sproti objavljali na internetnih straneh naše šole.
Razredniki so dijakom predstavili različne projekte, tekmovanja in krožke, ki smo jih organizirali na šoli in vse dijake povabili, da se glede na svoje interese in sposobnosti vanje vključijo.
Dijake smo sproti navajali na čim večjo samostojnost in kritičnost razmišljanja, pomagali smo jim pri krepitvi njihovih interesov, kjer so izkazovali svoja močna področja.
Pripravili smo jim tudi delavnico z naslovom Smisel nadpovprečnih sposobnosti, in sicer v dveh delih, ki sta jo vodili Tanja Kocjan in Jožica Hrovat. S tem smo poskrbeli za njihovo integracijo dela z vsemi učitelji na šoli in ostalimi sošolci ter jim nudili dodatna znanja, kjer bi pridobivali predvsem veščine na socialnem in emotivnem področju.
Narejene anonimne ankete po delavnicah so pokazale, da se dijaki zavedajo, da so sami premalo angažirani pri krepitvi svojih sposobnosti, da premalo naredijo za boljšo samopodobo in se jim velikokrat ne da dodatno razvijati ali krepiti veščin, za katere so velikokrat tudi sami ugotovili, da jih imajo. Ugotovili so, da je potrebna njihova večja angažiranost, če želijo svoje sposobnosti še naprej razvijati. Dijaki so bili z delavnicami zelo zadovoljni in dovolj samokritični.
Dijaki so bili vključeni tudi v delavnice na temo aktivnega državljanstva, kjer so zunanji izvajalci poskušali osvestiti mlade in jih opremiti z znanji ter veščinami o tem, da razumejo svojo odgovornost državljana do družbe. Torej če se bodo aktivno vključevali v družbo s svojimi sposobnostmi, znanji, bodo lahko naredili za družbo (tudi sošolce, šolo …) nekaj dobrega in s tem posledično tudi zase. Približati smo jim poskušali pomen državljanske vzgoje in jim predočili pomembnost, da so aktivni. Delavnice so bile narejene kot simulacija in so ponujale odgovore na aktualne družbene probleme mladih (zaposlovanje, revščina, prosti čas ...). V pogovoru in evalvaciji so dijaki dobili vpogled v možnosti vključevanja v različne mladinske strukture in možne poti vplivanja na odločevalce v lokalni skupnosti.
Fotografije s spremnim besedilom, kdaj so bile delavnice in o čem so se dijaki na njih pogovarjali, smo sproti objavljali na internetnih straneh naše šole.
Mag. Monja Pust, prof.
vodja projekta
vodja projekta