Arhiv novic
20. november 2014
Strokovna ekskurzija v Rim
V četrtek, 13. 11. 2014, v večernih urah, približno ob 19.30, smo se dijaki in dijakinje Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto, smer zdravstvena nega, odpravili proti sosednji Italiji.
Vsi smo bili prav vzhičeni in to navdušenje še kmalu ni poniknilo. Čez nekaj časa smo že spali, ko pa smo se zbudili, smo bili že v Rimu, ki je bil naša glavna destinacija. Ko smo izstopili z avtobusa, smo že iskali svoj par in takoj smo se odpravili proti metroju, ki nas je prevažal po mestu. Ugotovili smo, da je metro zelo enostavno prevozno sredstvo. Zaradi gneče na vsakem koraku smo lahko občutili, da je Rim mesto s tremi milijoni prebivalcev. Čez dan smo si ogledali polikliniko. Razdelili smo se v dve skupini, ena si je ogledala operacijo, druga pa zobozdravstveni oddelek za otroke. Prvi dan smo si ogledali tudi Vatikan, nad katerim smo bili prav vsi čisto navdušeni. Kmalu so učitelji in vodiča ugotovili, da je čas, da se odpravimo proti hotelu, kjer bomo prenočili. Ko smo prispeli, smo šli v svoje sobe, kjer smo se uredili, nato pa smo se odpravili proti jedilnici, kjer smo večerjali. Po večerji je sledil čas za sprostitev. Zbrali smo se po sobah in se zabavali, vendar pa nismo pozabili na ostale goste hotela in smo se obnašali temu primerno. Vsekakor smo potrebovali medsebojno druženje, da smo lahko pokomentirali celotno dogajanje čez dan in si izmenjali naše občutke. V zgodnjih jutranjih urah smo se še tisti zadnji preostali ponočnjaki odpravili spat, ob šestih zjutraj pa smo se že morali zbuditi, saj smo okoli sedme ure zjutraj že odšli nazaj proti Rimu. Ta dan smo imeli še nekaj ogledov, in sicer Kolosej, ki je resnično enkraten, Španski trg in stopnice ter Fontano di Trevi, ki pa je bila ravno v času našega obiska v rekonstrukciji. Videli smo veliko uličnih umetnikov, nekateri izmed njih pa si, vsaj po mojem mnenju, zaslužijo poseben naziv, saj ustvarjajo prav enkratna dela.
Ob enih smo se opravili proti domu. Na poti domov smo bili vsi že neučakani, da končno, pa čeprav sta minila samo dva dneva, vidimo svoje družine. Smo pa si, vsaj nekateri, obljubili, da v Rim zagotovo še odpotujemo, zlasti če upoštevamo znan pregovor, da vse poti vodijo v Rim.
Vsi smo bili prav vzhičeni in to navdušenje še kmalu ni poniknilo. Čez nekaj časa smo že spali, ko pa smo se zbudili, smo bili že v Rimu, ki je bil naša glavna destinacija. Ko smo izstopili z avtobusa, smo že iskali svoj par in takoj smo se odpravili proti metroju, ki nas je prevažal po mestu. Ugotovili smo, da je metro zelo enostavno prevozno sredstvo. Zaradi gneče na vsakem koraku smo lahko občutili, da je Rim mesto s tremi milijoni prebivalcev. Čez dan smo si ogledali polikliniko. Razdelili smo se v dve skupini, ena si je ogledala operacijo, druga pa zobozdravstveni oddelek za otroke. Prvi dan smo si ogledali tudi Vatikan, nad katerim smo bili prav vsi čisto navdušeni. Kmalu so učitelji in vodiča ugotovili, da je čas, da se odpravimo proti hotelu, kjer bomo prenočili. Ko smo prispeli, smo šli v svoje sobe, kjer smo se uredili, nato pa smo se odpravili proti jedilnici, kjer smo večerjali. Po večerji je sledil čas za sprostitev. Zbrali smo se po sobah in se zabavali, vendar pa nismo pozabili na ostale goste hotela in smo se obnašali temu primerno. Vsekakor smo potrebovali medsebojno druženje, da smo lahko pokomentirali celotno dogajanje čez dan in si izmenjali naše občutke. V zgodnjih jutranjih urah smo se še tisti zadnji preostali ponočnjaki odpravili spat, ob šestih zjutraj pa smo se že morali zbuditi, saj smo okoli sedme ure zjutraj že odšli nazaj proti Rimu. Ta dan smo imeli še nekaj ogledov, in sicer Kolosej, ki je resnično enkraten, Španski trg in stopnice ter Fontano di Trevi, ki pa je bila ravno v času našega obiska v rekonstrukciji. Videli smo veliko uličnih umetnikov, nekateri izmed njih pa si, vsaj po mojem mnenju, zaslužijo poseben naziv, saj ustvarjajo prav enkratna dela.
Ob enih smo se opravili proti domu. Na poti domov smo bili vsi že neučakani, da končno, pa čeprav sta minila samo dva dneva, vidimo svoje družine. Smo pa si, vsaj nekateri, obljubili, da v Rim zagotovo še odpotujemo, zlasti če upoštevamo znan pregovor, da vse poti vodijo v Rim.
Tjaša Bratkovič, ZN 4. b
