Arhiv novic
30. september 2016
Zdrava prehrana za zdravo mladost
Koliko naj jemo? Kaj in kdaj naj jemo? Kako naj se zdravo prehranjujemo? Mnogo vprašanj, na katere povsem točnega odgovora žal ni. Ljudje smo si med seboj različni, imamo različne prehrambne potrebe (aktivna – neaktivna oseba), pa vendar lahko pod pojem »zdrava prehrana« strnemo nekaj osnovnih načel.
V torek, 20. 9. 2016, smo bili prvi letniki programa zdravstvene nege deležni predavanja o pomenu zdrave prehrane, ki je pomembna tako za našo mladost, kot tudi v poznejših obdobjih.
Predavala nam je prim. mag. Branislava Belović, dr. med., ki je članica Pomurskega društva za boj proti raku.
Zavedati se moramo, da vse, kar jemo, učinkuje na naše telo (rast, razvoj, obnova, funkcije telesa, telesne in umske aktivnosti, videz …), zato moramo vedno, tudi ko smo pod stresom in se nam tako sladko smehljajo okusne čokoladice, tortice, sladoled, paziti na ustrezno sestavo, količino zaužite hrane in način uživanja (pred televizorjem, za računalnikom, s telefonom – odpade). V svojo prehrano je potrebno vključevati zelenjavo in sadje vseh barv, saj vsebujejo različne vitamine in minerale. Vsaj polovica škrobnih živil naj bo polnovrednih, mleko in mlečni izdelki so na jedilniku obvezno vsak dan, z maščobami in sladkorji ne pretiravamo, prednost pa dajemo rastlinskim maščobam. Pazimo se potuhnjenih skritih maščob in aditivov, energijsko goste hrane in praznih kalorij. To je nekaj osnovnih »pravil«, ki bi jih bilo potrebno omeniti, ko govorimo o temi zdrava prehrana, a vendar je vzporedno s samo prehrano tu nič manj (morda celo bolj) pomembno gibanje.
Tudi če sem in tja »sladko grešimo«, je telesna aktivnost vedno prva in prava pomoč.
Za primer: 10 rezin čipsa vsebuje cca. 100 kcal, kar pomeni 20 minut hitre hoje za naše telo, rezina čokoladne torte pa vsebuje okoli 360 kcal, za kar je potrebno 70 minut hoje, če nočemo, da sladica postane naša sovražnica.
Naj na kratko povzamemo: prehrana naj bo pestra in uravnovešena, obroki naj bodo redni in primernih količin (vnos – poraba), telesna aktivnost pa naj bo naša izbira na rednem urniku.
Medicinska sestra je oseba, na katero se pacient obrne najprej, ko pride k zdravniku. Je spoštovana, uveljavljena, predvsem pa vzor za zdravo življenje oskrbovancem in ostalemu osebju, zato je prav, da smo dobro podkovani tudi na področju splošne kulture o zdravem življenjskem slogu. To predavanje je na vsakem izmed nas pustilo kak vtis, katerega posledica bo gotovo sprememba načina življenja in stremljenje k bolj zdravemu in pozitivnemu odnosu do svojega telesa.
V torek, 20. 9. 2016, smo bili prvi letniki programa zdravstvene nege deležni predavanja o pomenu zdrave prehrane, ki je pomembna tako za našo mladost, kot tudi v poznejših obdobjih.
Predavala nam je prim. mag. Branislava Belović, dr. med., ki je članica Pomurskega društva za boj proti raku.
Zavedati se moramo, da vse, kar jemo, učinkuje na naše telo (rast, razvoj, obnova, funkcije telesa, telesne in umske aktivnosti, videz …), zato moramo vedno, tudi ko smo pod stresom in se nam tako sladko smehljajo okusne čokoladice, tortice, sladoled, paziti na ustrezno sestavo, količino zaužite hrane in način uživanja (pred televizorjem, za računalnikom, s telefonom – odpade). V svojo prehrano je potrebno vključevati zelenjavo in sadje vseh barv, saj vsebujejo različne vitamine in minerale. Vsaj polovica škrobnih živil naj bo polnovrednih, mleko in mlečni izdelki so na jedilniku obvezno vsak dan, z maščobami in sladkorji ne pretiravamo, prednost pa dajemo rastlinskim maščobam. Pazimo se potuhnjenih skritih maščob in aditivov, energijsko goste hrane in praznih kalorij. To je nekaj osnovnih »pravil«, ki bi jih bilo potrebno omeniti, ko govorimo o temi zdrava prehrana, a vendar je vzporedno s samo prehrano tu nič manj (morda celo bolj) pomembno gibanje.
Tudi če sem in tja »sladko grešimo«, je telesna aktivnost vedno prva in prava pomoč.
Za primer: 10 rezin čipsa vsebuje cca. 100 kcal, kar pomeni 20 minut hitre hoje za naše telo, rezina čokoladne torte pa vsebuje okoli 360 kcal, za kar je potrebno 70 minut hoje, če nočemo, da sladica postane naša sovražnica.
Naj na kratko povzamemo: prehrana naj bo pestra in uravnovešena, obroki naj bodo redni in primernih količin (vnos – poraba), telesna aktivnost pa naj bo naša izbira na rednem urniku.
Medicinska sestra je oseba, na katero se pacient obrne najprej, ko pride k zdravniku. Je spoštovana, uveljavljena, predvsem pa vzor za zdravo življenje oskrbovancem in ostalemu osebju, zato je prav, da smo dobro podkovani tudi na področju splošne kulture o zdravem življenjskem slogu. To predavanje je na vsakem izmed nas pustilo kak vtis, katerega posledica bo gotovo sprememba načina življenja in stremljenje k bolj zdravemu in pozitivnemu odnosu do svojega telesa.
Anja Grden, 1.c ZN
