Arhiv novic
13. december 2017
Erasmus+ v Franciji, Maja Marinčič
»Prvo tritedensko potovanje, prvič letalo, prvič Francija,« so bile misli ob vožnji na letališče v Zagreb. Nikoli še nisem bila bolj prepričana v pravo odločitev kot tedaj. Vedela sem, da bo to zame izjemna in neponovljiva izkušnja. V nasprotju s prijatelji in družino, ki so bili bolj skeptični in so me opazovali s kančkom negotovosti. Hitro smo se poslovili od bližnjih in oddali prtljago ter spili še zadnjo kavico pred vkrcanjem. Leteli smo do Pariza, kjer smo raziskali letališče in nestrpno čakali na let za Brest. Prispeli smo v poznih večernih urah in profesorja iz šole sta nas že nestrpno čakala na letališču ter nas hitro odpeljala proti hostlu. Stanovali smo v prijetnem, modernem in le nekaj minut hoje od plaže oddaljenem hostlu. Z ostalimi člani projekta Erasmus+ sem obiskovala šolo La Croix-Rouge. Prvi dan smo se spoznali še z ostalimi udeleženci projekta iz Nemčije, Švedske ter Vietnama, s katerimi smo postali tudi dobri prijatelji. Šola je zelo velika, sestavlja jo deset stavb, v katerih poteka pouk tako za osnovnošolce, srednješolce, kot tudi za študente. Urnik je bil za nas nekaj novega, ker je pouk potekal od osme zjutraj in do pol šeste ure zvečer. A smo bili zelo veseli, ko smo videli, da imamo prilagojen urnik in s tem čas za raziskovanje in odkrivanje Francije.
Pouk v šoli je bil pravo nasprotje našega. Učenci so dobili nalogo, ki so jo morali sami rešiti in se s tem tudi naučiti uporabiti teorijo v življenju. To bodo morali početi tudi v službi. Ta način učenja mi je bil zelo všeč, saj dejansko vidiš, kje lahko uporabiš teoretično znanje. Pri pouku so me tudi vsi razredi toplo sprejeli medse in kmalu smo postali prijatelji. Pri tem sem spoznala, kako odprti in prijazni so ljudje. Vsepovsod so nas sprejeli odprtih rok in nam vedno podali kakšen moder nasvet kljub malo polomljeni angleščini.
V šoli so bili zelo veseli našega obiska in so nas prvi teden popeljali po francoskem podeželju. Videli smo neskončno dolge peščene plaže, polne školjk, majhne vasice z značilnimi barvitimi hišicami, vrtoglavo visoke klife ter seveda spoznali gurmansko kulinariko. Čez vikend smo se podali na raziskovanje mesta Brest. Obiskali smo mestno jedro, pristanišče, muzeje, umetniške galerije ter grad.
Naslednji teden pa smo bili povabljeni na okusno večerjo, kjer smo uživali v spoznavanju francoske kulinarike. Seveda smo morali poskusiti za ta kraj značilne »moules frites«, to so začinjene školjke s pečenim krompirčkom.
Ker pa smo hoteli videti čim več, smo se za konec tedna odpravili na bližnji otok Ouessant. Do otoka smo se peljali s trajektom, tam pa smo najeli kolesa in pričeli z novim raziskovanjem. Otok je prečudovit, plaže so peščene in kamnite, največja posebnost otoka pa so svetilniki, ki so skoraj na vsaki plaži.
Zadnji teden smo med drugim našli tudi čas za nakupovanje, dekleta smo obiskala celo teden mode v Brestu, peljali smo se tudi z gondolo, ki nas je popeljala skozi mestno jedro in seveda ni šlo brez tradicionalnih francoskih palačink »crépes«. Šola nas je povabila na obisk za Brest znamenitega akvarija Oceanopolis. Akvarij je bil res neverjetno velik in zelo zanimiv, saj smo na enem mestu smo spoznali tropske in polarne živali, ribe ter na koncu še za Bretanijo značilno živalstvo. Zadnji vikend smo se odpravili tudi na ogled sosednjega mesteca Quimper, to je majhno mestece, polno posebnosti. Skozi mesto teče reka, čez katero je zgrajenih deset mostov za pešce in vsak mostiček ima drugačno oblikovano ograjo.
Način življenja v Franciji je veliko bolj preprost in mirnejši kot v Sloveniji. Ljudje si vzamejo čas zase, družino in prijatelje. Nimajo tako natrpanega vsakdana in znajo uživati življenje.
Čas je minil neverjetno hitro, in tako smo že morali začeti pakirati in se odpravljati proti domu. Izkušnja je bila zame res nekaj najboljšega v življenju. Naučila sem se tako življenja in prilagajanja novim ljudem, kot tudi sprejemanja nove kulture.
Pouk v šoli je bil pravo nasprotje našega. Učenci so dobili nalogo, ki so jo morali sami rešiti in se s tem tudi naučiti uporabiti teorijo v življenju. To bodo morali početi tudi v službi. Ta način učenja mi je bil zelo všeč, saj dejansko vidiš, kje lahko uporabiš teoretično znanje. Pri pouku so me tudi vsi razredi toplo sprejeli medse in kmalu smo postali prijatelji. Pri tem sem spoznala, kako odprti in prijazni so ljudje. Vsepovsod so nas sprejeli odprtih rok in nam vedno podali kakšen moder nasvet kljub malo polomljeni angleščini.
V šoli so bili zelo veseli našega obiska in so nas prvi teden popeljali po francoskem podeželju. Videli smo neskončno dolge peščene plaže, polne školjk, majhne vasice z značilnimi barvitimi hišicami, vrtoglavo visoke klife ter seveda spoznali gurmansko kulinariko. Čez vikend smo se podali na raziskovanje mesta Brest. Obiskali smo mestno jedro, pristanišče, muzeje, umetniške galerije ter grad.
Naslednji teden pa smo bili povabljeni na okusno večerjo, kjer smo uživali v spoznavanju francoske kulinarike. Seveda smo morali poskusiti za ta kraj značilne »moules frites«, to so začinjene školjke s pečenim krompirčkom.
Ker pa smo hoteli videti čim več, smo se za konec tedna odpravili na bližnji otok Ouessant. Do otoka smo se peljali s trajektom, tam pa smo najeli kolesa in pričeli z novim raziskovanjem. Otok je prečudovit, plaže so peščene in kamnite, največja posebnost otoka pa so svetilniki, ki so skoraj na vsaki plaži.
Zadnji teden smo med drugim našli tudi čas za nakupovanje, dekleta smo obiskala celo teden mode v Brestu, peljali smo se tudi z gondolo, ki nas je popeljala skozi mestno jedro in seveda ni šlo brez tradicionalnih francoskih palačink »crépes«. Šola nas je povabila na obisk za Brest znamenitega akvarija Oceanopolis. Akvarij je bil res neverjetno velik in zelo zanimiv, saj smo na enem mestu smo spoznali tropske in polarne živali, ribe ter na koncu še za Bretanijo značilno živalstvo. Zadnji vikend smo se odpravili tudi na ogled sosednjega mesteca Quimper, to je majhno mestece, polno posebnosti. Skozi mesto teče reka, čez katero je zgrajenih deset mostov za pešce in vsak mostiček ima drugačno oblikovano ograjo.
Način življenja v Franciji je veliko bolj preprost in mirnejši kot v Sloveniji. Ljudje si vzamejo čas zase, družino in prijatelje. Nimajo tako natrpanega vsakdana in znajo uživati življenje.
Čas je minil neverjetno hitro, in tako smo že morali začeti pakirati in se odpravljati proti domu. Izkušnja je bila zame res nekaj najboljšega v življenju. Naučila sem se tako življenja in prilagajanja novim ljudem, kot tudi sprejemanja nove kulture.