Arhiv novic

Slovenija-Italija-Romunija

V okviru projekta Erasmus+ Bio-Bread smo se 9 dijakov ŠCNM SZKŠ v spremstvu profesoric Tadeje Lamut, Monike Sadar ter Maše Zajc v nedeljo, 15. 5. 2022, odpravili na izmenjavo v Italijo, kjer smo v pokrajini Basilicata , ki je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo. Na severu in vzhodu meji z deželo Apulija, na vzhodu s Kampanijo, na jugu s Kalabrijo in Jonskim morjem. Deli se na dve pokrajini: Matero in Potenzo, poleg teh je Melfi, edina občina z več kot 15000 prebivalci.

 

Slika 1: Lega Basilicate; vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Bazilikata#/media/Slika:ItalyBasilicata.png

Prvi dan (15. 5. 2022) smo namenili potovanju. S kombijem smo se iz Ljubljane odpravili na letališče Marco Polo v Benetkah, kjer smo se vkrcali na letalo in pristali v Neaplju. Tam nas je pričakal avtobus, ki nas je skupaj z ekipo iz Romunije odpeljal v Potenzo, kjer smo se namestili v hotel. Dan smo zaključili s pico in sprehodom po mestu. Staro mestno jedro je po velikosti primerljivo z novomeškim centrom. Zanj so značilne ozke, s kamnom tlakovane ulice in stare hiše, katerih arhitektura spominja na mediteransko. Zaledje mesta je hribovito in vetrovno, zato so pobočja posejana z vetrnicami za pridobivanje elektrike.

    

Slika 2: Čakanje na letalo v Benetkah

   

Slika 3: V letalu, pred vzletom

   

Slika 4: Večerni sprehod v Potenzi

 

Drugi dan (16. 5. 2022) smo se po zajtrku odpravili do šole. Sprejemu in predstavitvam je sledil ogled laboratorijev ter šolskih vrtov in polj, ki so namenjena Bio-Bread projektu. Nato smo se odpeljali do pekarne, kjer so nam pokazali postopek mletja moke ter odprto kamnito krušno peč. V pekarni smo se tudi sami preizkusili v pripravi kruha, nato pa se odpravili na zasluženo kosilo, ki je imelo kar tri hode. Hladno predjed so sestavljali pršut, salama, ocvrto ribje nabodalo ter kruh z oljem in paradižnikom. Toplo predjed so zastopale njihove značilne testenine s paradižnikovo omako in drobtinami. Za glavno jed pa so nam postregli krompir s piščancem, ki smo ga poplaknili z vodo. Po obroku smo se vrnili v stari del Potenze, kjer se je nahajal tudi naš hotel, ter si ogledali katedralo s slikovitimi stropnimi freskami in staro mestno jedro. Za tem smo se vrnili v restavracijo, kjer smo imeli kosilo in si ogledali pripravo tradicionalne italijanske pice, ki je bila tudi naša večerja. Z vrnitvijo v hotel se je končal drugi dan našega potovanja. 

Slika 5: Gojenje mete – hidroponika

   

Slika 6: Fermentacija piva

    

Slika 7: Vodnjak na trgu v Potenzi

   

Slika 8: Priprava pice

   

Slika 9: Končni produkt peke

 

Tretji dan (17. 5. 2022) smo po dveh urah vožnje po cesti polni ovinkov prispeli do šole v  mestecu Sant'Arcangelo, kjer se učijo pridelovati vino ter olje. Tam so nam razkazali šolske laboratorije in zunanje prostore. Za tem smo si ogledali muzej samostana Santa Maria d'Orsoleo, ki je samo 4 kilometre stran od mesta Sant'Arcangelo na hribu Orsoleo. Samostan, ki je bil zgrajen v 15. stoletju, na ogled ponuja čudovit križni hodnik, turisti pa se lahko z njegovo zgodovino seznanijo s pomočjo interaktivnega gradiva. Samostan je povezan z legendo o zmaju, katerega okle hranijo v posebni muzejski sobi. Po ogledu muzeja smo se vrnili v šolo na kosilo, nato pa smo se odpravili na domačijo enega izmed učencev šole v vasico De Marco. Domačija je živinorejska kmetija, na kateri redijo govedo in kokoši nesnice, posebnost kmetije pa je poseben objekt za peko kruha. Proti večeru smo se prijetno utrujeni vrnili v hotel.

 

Slika 10: Steklenice – etikete so učenci ustvarili sami

   

Slika 11: Samostan Santa Maria d'Orsoleo

   

Slika 12: Križni hodnik v samostanu Santa Maria d'Orsoleo

   

Slika 13: Šolski laboratorij

   

Slika 14: Šolski hodnik

   

Slika 15: Skupinska slika pred šolo

 

Četrti dan (18. 5. 2022) smo odpotovali v Matero, ki je znana po tem, da je kompleks jamskih bivališč, vklesanih v starodavni rečni kanjon. Številna bivališča so preurejena v gostilne in trgovinice s spominki. Naš prvi postanek je bila tipična pekarna »San Giacomo«. Po kosilu, ki nam ga je pripravila šola, smo si ogledali staro središče mesta, ki je prava paša za oči za vse ljubitelje tipičnega italijanskega prevoznega sredstva – vespe. Po ulicah in trgih kar mrgoli vesp najrazličnejših starostih in barv. Po nekaj urah sprehajanja in prostega časa pa smo se po čudoviti kamniti poti odpravili do restavracije, kjer smo imeli najboljšo večerjo v celem tednu. Za prvo predjed so postregli kruhove cmočke, za drugo predjed pa rahlo pikantne mesne kroglice. Glavna jed se je začela s tradicionalnimi testeninami s paradižnikovo omako in drobtinami, nadaljevala pa z zrezki, okrašenimi z rukolo. Kraljica večerje pa je bila sladica, podobna princes krofom z vaniljevim polnilom, oblita z obilico čokolade. Večerji je sledila še pot nazaj v Potenzo.

  

Slika 16: Predstavitev pekarne

 

Slika 17: Starodavna prebivališča v Materi

 

Slika 18: Cerkev v Materi

      

Slika 19: Nočni utrip Matere

 

Peti dan (19. 5. 2022) smo si ogledali še šolo v kraju Lagopesole ter postopek izdelave testenin, ki se ga učijo učenci. Potem smo se sprehodili do čudovitega »Castello di Lagopesole«, ki je bil verjetno zgrajen med letoma 1242 in 1250. Vasica, v kateri leži, ima le 652 prebivalcev, ime Lagopesole pa izhaja iz jezera, ki se je nahajalo v bližini, a je bilo v 20. stoletju izsušeno. Grad je pravzaprav trdnjava, ki je imela v antiki pomembno vlogo za nadzor rimske ceste Via Herculea med mestoma Melfi in Potenzo. Na poti nazaj do šole smo se v restavraciji ustavili na kosilu ter si ogledali še vinsko klet Barile, kjer poleg vina pridelujejo tudi olje, učenci pa opravljajo prakso. Tako se je z vrnitvijo v Potenzo zaključil še zadnji dan našega programa.

   

Slika 20: Izdelovanje testenin

   

Slika 21: Antična trdnjava Lagopesole

   

Slika 22: Ogled vinske kleti

Šesti dan (20. 5. 2022) je bil namenjen vrnitvi v Slovenijo. Z avtobusom smo se odpravili iz Potenze proti letališču v Neaplju in na poti videli Vezuv. Letalo nas je z zamudo zaradi stavke odpeljalo na Letališče Marco Polo v Benetkah, kjer sta nas že čakala šoferja, ki sta nas varno pripeljala do Ljubljane.

 

Slika 23: Neapeljsko letališče

  

Slika 24: Pogled z letala na poti domov

Eneja Gašperšič, K2a