Arhiv novic
6. marec 2023
SZKŠ je šola, ki sledi potrebam okolja
Srednja zdravstvena in kemijska šola s Šolskega centra Novo mesto je šola, ki velik poudarek daje izobraževanju dijakov v vseh programih, za katere izobražuje, saj se zavedamo, da je dijak, ki pridobi in usvoji dobra znanja za opravljanje svojega poklica, naša najboljša referenca, dobro usposobljen delavec pa pridobitev za delodajalca. Na šoli izobražujemo za štiri srednje strokovne izobraževalne programe – za program zdravstvene nege, kemijski, farmacevtski in kozmetični tehnik, ter za program srednjega poklicnega izobraževanja bolničar-negovalec, ki traja tri leta. Dijaki, ki uspešno zaključijo program bolničar-negovalec, lahko izobraževanje nadaljujejo v poklicno-tehniškem programu.
Ker nenehno sledimo napredku v stroki, stremimo k izboljšavi in sodelovanju z lokalnim okoljem, ker se zavedamo, da je potrebno imeti posluh za potrebe, ki se pojavljajo v stroki in pri delodajalcih, smo v prenovljeni štiriletni program zdravstvene nege umestili izbirnost in vsebine, ki jih lahko prilagajamo lokalnim potrebam in tudi širše. Zaradi potreb delodajalcev po usposobljenem kadru v zdravstveni negi v zobozdravstveni dejavnosti že dve leti na šoli v sklopu izbirnega modula in odprtega kurikula izvajamo zdravstveno nego v zobozdravstveni dejavnosti oz. zobozdravstvo ter dijakom omogočamo izvajanje praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcih v zobozdravstveni dejavnosti. Na ta način dijaki pridobijo osnovna znanja zobozdravstvenega oz. zobnega asistenta za delo v zobozdravstveni ordinaciji ter dobro izhodišče za nadaljnje usposabljanje.
Prednost naše zdravstvene šole je v tem, da imamo v vsakem letniku vpisane tri pararelke oddelkov programa zdravstvene nege, kar omogoča izbirnost pri oblikovanju predmetnika glede na osebni interes posameznika. Dijaki lahko v 2. in 4. letniku izbirajo med tremi izbirnimi moduli oz. tremi vsebinskimi usmeritvami, poleg zdravstvene nege v zobozdravstveni dejavnosti še zdravstveno nego in oskrbo v domačem okolju ter skrb za zdrav življenjski slog in masažo.
Našo odločitev za izobraževanje zobnega asistenta podpirajo zobozdravniki iz lokalnega okolja kot tudi Komisija za zasebno dejavnost pri odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije.
Lučka Selič, dr. dent. medicine, iz zasebnega zobozdravstva Floss, se je v letošnjem šolskem letu vključila v izvajanje PUD-a za naše dijake: »Pred desetletji je izobraževanje za zobne asistentke v Sloveniji že obstajalo, nato pa se je program opustil. Asistentke, izobražene v tem programu so sedaj večinoma že upokojene in zobozdravniki smo že več let primorani svoje sodelavce uriti sami. Ker je zobni asistent neobhodno potreben za normalno delo ambulante, se vedno pojavi težava, ko ga je potrebno v kratkem času začasno nadomestiti (bolniška, dopust, starševski dopust), pa do sedaj nismo imeli na razpolago kandidatov, ki bi bili opremljeni z vsaj nekaj znanja, ki ga za to delo potrebujejo.
S programom, ki bo izobrazil dijake za delo zobnega asistenta, pridobimo bodoče sodelavce z znanjem, usmerjenim v naše področje dela in delo ordinacije v primeru odsotnosti dosedanjega sodelavca hitro steče. To ima za mnogo zobozdravnikov, med katerimi sem tudi sama, izredno velik pomen.
Z veseljem sem se v ta namen vključila tudi v izvajanje PUD-a, kjer bodo dijaki dobili priložnost, da v praksi preverijo pridobljeno znanje in si naberejo čim več dodatnega znanja in veščin za lažji prehod v bodoče delovno okolje. Zato skupaj z mnogimi kolegi pozdravljamo vnovičen začetek izobraževanja dijakov v tej smeri.«
Izobraževanje za zobne asistente Zobozdravniki znotraj Zdravniške zbornice Slovenije že več let izražamo željo in potrebo po tem, da se vnovič prične z izobraževanjem sodelavcev za opravljanje nalog zobnega asistenta. Zobni asistent je član zobozdravniške ekipe, brez katerega dela v zobni ordinaciji ni mogoče efektivno in kvalitetno opravljati. Večletna odsotnost izobraževanja na tem področju je pokazala, da je individualno izobraževanje posameznikov v ordinacijah časovno zamudno in manj učinkovito kot zgolj seznanjanje že prej izobraženih sodelavcev s specifikami posamezne ordinacije. Pozdravljamo dejstvo, da se je tovrstno izobraževanje v Sloveniji ponovno pričelo na nekaterih srednjih zdravstvenih šolah, ker v tem vidimo velik pomen in pridobitev za nemoteno delo zobnih ambulant. Iz tega razloga smo pripravljeni k izobraževanju tudi sami aktivno pristopiti, če se bodo pokazale potrebe za to. Naša dejavnost lahko poteka v smeri oblikovanja seznama učnih mest za izvajanje praktičnega usposabljanja pri delodajalcu, v obliki dajanja povratnih informacij o obsegu znanja dijakov in za podajanje predlogov o smiselnih spremembah oziroma dodatnih znanjih, ki jih pri sodelavcih potrebujemo. Želimo si dobrega sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami in z veseljem pričakujemo nove izobražene sodelavce. Komisija za zasebno dejavnost pri odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije |
Ker se zavedamo, da naše odločitve vodijo v pravo smer, poskušamo zagotoviti optimalne pogoje za izobraževanje in se približati bodočemu delovnemu okolju naših dijakov, zato je najnovejša pridobitev šole zobozdravstveni stol, ki bo dijakom izbirnega modula zdravstvene nege v zobozdravstveni dejavnosti omogočal boljše učno okolje za bodoče delo. Zobni asistent je namreč nepogrešljiv del tima v zobni ambulanti, saj zobozdravniki potrebujejo ob sebi dobrega asistenta, ki obvlada vrsto delovnih postopkov ter z njimi povezanih materialov in instrumentov. Zobni asistent mora poznati protokol dezinfekcije in sterilizacije instrumentov, naprav in strojev, obvlada administrativne postopke beleženja storitev, je odgovoren za naročanje in prenaročanje pacientov, za dajanje osnovnih informacij o posegih po telefonu ali elektronski pošti in še marsikaj drugega.
Verjamemo, da smo z vsemi dejavnostmi do sedaj in z vsemi načrti za prihodnost na dobri poti do šole, ki bo dijakom dala vsa potrebna znanja za opravljanje njihovega poklica. Z izbirnostjo predmetov pa dijaki najdejo tistega, ki je njim najbližji in tako postanejo še boljši zdravstveni delavci.
Janja Florjančič
Foto: osebni arhiv L. Selič in arhiv SZKŠ