ERASMUS+ na Malti-Florijan Volčanšek
Četrtek, 18. 1. 2018, pet zjutraj. Zbudil sem se, pripravljen za odhod na Malto. Starši so me odpeljali proti Raki, kjer sta nas čakala Lucija in njen oče. Poslovili smo se in pot nadaljevali proti Trstu, mimogrede pa smo pobrali še Špelo in Davida. Med vožnjo smo ugotovili, da bo polet za vse prva izkušnja. Po pristanku v Rimu smo presedli na letalo do Malte, kjer nas je čakal voznik, ki nas je odpeljal do stanovanja.
Ko sva z Davidom prišla do stavbe, kjer je bilo najino stanovanje, je bila le-ta zaklenjena, kode pa nisva poznala. Tako nama je otrok iz sosednjega stanovanja, ki je pravkar odhajal, odklenil vrata. Stanovanje je bilo veliko, visoko in prostorno, z velikim kavčem, dobro opremljeno kuhinjo in balkonom. Spoznala sva tudi sostanovalki, Francozinjo Anaïs in Angležinjo Renaee.
Ker še nisem mogel kupiti tedenske karte za avtobus, sem se naslednji dan odpravil v službo peš. Po uri hoje sem se na delovnem mestu seznanil z mojo mentorico dr. Claire Shoemake. Claire je bila ena izmed najprijaznejših, odločnih in samozavestnih ljudi, ki sem jih srečal na Malti, prav takšni pa so bili tudi vsi sodelavci, s katerimi sem imel priložnost delati. Med prakso sem opravljal preprostejša dela in v njih užival, saj sem tako imel priložnost pogovarjati se z ljudmi in spoznavati kulturo Malte preko sodelavcev.
V prostem času smo raziskovali Malto in spoznavali njene lepote. Raziskali smo večino otoka, od nacionalnega akvarija do kraljeve orožarne in drugega največjega otoka Gozo. Po otoku smo potovali z avtobusi.
V četrtek, 8. 2. 2018, sva se s cimrom počasi pripravljala na odhod in obujala spomine - skupne večerje, kosila, pogovore, raziskovanja, prelepe sončne zahode … Res drži pregovor Povsod je lepo, a doma je najlepše, ampak kljub temu upam, da se še kdaj vrnem.
Ko sva z Davidom prišla do stavbe, kjer je bilo najino stanovanje, je bila le-ta zaklenjena, kode pa nisva poznala. Tako nama je otrok iz sosednjega stanovanja, ki je pravkar odhajal, odklenil vrata. Stanovanje je bilo veliko, visoko in prostorno, z velikim kavčem, dobro opremljeno kuhinjo in balkonom. Spoznala sva tudi sostanovalki, Francozinjo Anaïs in Angležinjo Renaee.
Ker še nisem mogel kupiti tedenske karte za avtobus, sem se naslednji dan odpravil v službo peš. Po uri hoje sem se na delovnem mestu seznanil z mojo mentorico dr. Claire Shoemake. Claire je bila ena izmed najprijaznejših, odločnih in samozavestnih ljudi, ki sem jih srečal na Malti, prav takšni pa so bili tudi vsi sodelavci, s katerimi sem imel priložnost delati. Med prakso sem opravljal preprostejša dela in v njih užival, saj sem tako imel priložnost pogovarjati se z ljudmi in spoznavati kulturo Malte preko sodelavcev.
V prostem času smo raziskovali Malto in spoznavali njene lepote. Raziskali smo večino otoka, od nacionalnega akvarija do kraljeve orožarne in drugega največjega otoka Gozo. Po otoku smo potovali z avtobusi.
V četrtek, 8. 2. 2018, sva se s cimrom počasi pripravljala na odhod in obujala spomine - skupne večerje, kosila, pogovore, raziskovanja, prelepe sončne zahode … Res drži pregovor Povsod je lepo, a doma je najlepše, ampak kljub temu upam, da se še kdaj vrnem.
Florijan Volčanšek, KT3b
