ERASMUS+ na Malti-Lucija Cemič
Pravijo, da se odločitve, ki jih sprejmeš brez omahovanja in premišljevanja, največkrat izkažejo za prave. Tako je veljalo tudi za moj odhod na Malto. Še preden sem zares dojela, da bom tri tedne zdoma, je letalo, v četrtek, 18. januarja, pristalo na malteškem letališču ravno ob času dih jemajočega sončnega zahoda. Prvi vtis tako ne bi mogel biti boljši. Sledila je namestitev v prikupni hiši v Rabatu, ki sva jo s Špelo vse do konca najinega bivanja delili s tremi dekleti s Finske.
Po uvodnem petkovem sestankuje je bil vikend namenjen spoznavanju okolice, družbe, kulture in pa sheme avtobusnih prevozov.
V ponedeljek sva tako pričeli z delom v domu za ostarele Dar Saura v ˝domačem˝ Rabatu, ki je bil od najine namestitve oddaljen manj kot kilometer. Delo sva opravljali od ponedeljka do petka, od sedmih pa do pol dvanajstih. Vzdušje je bilo vedno nadvse sproščeno, sodelavci pa prijazni. Vsakodnevno sem oskrbovancem delila zdravila, merila vitalne funkcije in vrednosti krvnega sladkorja, aplicirala inzulin ter jih hranila. V času najinega bivanja sva dodobra spoznali oskrbovance ter njihove življenjske zgodbe.
Popoldnevi in vikendi so bili čas za raziskovanje Malte in sosednjega otoka Gozo. Plaže Golden Bay, Ghadira Bay, St Peter`s Pool, St Paul`s Bay; nacionalni akvarij, katakombe sv. Pavla, vrtovi Barrakka in St. Anthony, Villa Bologna, Popeye Village, stolp svete Agate, Dingli klifi, Blue Grotto, templji Hagar Qim in Ta Hagat, mesta Mdina, Valletta, Attard, Mosta, Sliema in St. Giljan – lepote Malte. Razočaral pa ni niti Gozo s plažami Ramla Bay, Dwejra Bay in Xlendi Bay, glavnim mestom Victoria in njegovim nekdanjim zaporom, trdnjavo Dwejra Tower ter očarljivimi cerkvami. Krajev, ki bi si jih želela ogledati, je bilo še ogromno, a žal je za njih zmanjkalo časa. Na Prešernov dan, pozno ponoči, smo se tako iz tople in s soncem obsijane Malte, vrnili nazaj v realnost, v mrzlo in zasneženo, a kljub temu nič manj domačo Slovenijo.
Čeprav sem sprva mislila, da bo 21 dni dolga doba, so se zame odvili v delčku sekunde. Izkušnja mi bo ostala v čudovitem spominu, postala je del tega, kar sem danes in mi hkrati daje popotnico za prihodnost in svet, v katerega sedaj stopam bolj zrela, odgovorna in samostojna.
V ponedeljek sva tako pričeli z delom v domu za ostarele Dar Saura v ˝domačem˝ Rabatu, ki je bil od najine namestitve oddaljen manj kot kilometer. Delo sva opravljali od ponedeljka do petka, od sedmih pa do pol dvanajstih. Vzdušje je bilo vedno nadvse sproščeno, sodelavci pa prijazni. Vsakodnevno sem oskrbovancem delila zdravila, merila vitalne funkcije in vrednosti krvnega sladkorja, aplicirala inzulin ter jih hranila. V času najinega bivanja sva dodobra spoznali oskrbovance ter njihove življenjske zgodbe.
Popoldnevi in vikendi so bili čas za raziskovanje Malte in sosednjega otoka Gozo. Plaže Golden Bay, Ghadira Bay, St Peter`s Pool, St Paul`s Bay; nacionalni akvarij, katakombe sv. Pavla, vrtovi Barrakka in St. Anthony, Villa Bologna, Popeye Village, stolp svete Agate, Dingli klifi, Blue Grotto, templji Hagar Qim in Ta Hagat, mesta Mdina, Valletta, Attard, Mosta, Sliema in St. Giljan – lepote Malte. Razočaral pa ni niti Gozo s plažami Ramla Bay, Dwejra Bay in Xlendi Bay, glavnim mestom Victoria in njegovim nekdanjim zaporom, trdnjavo Dwejra Tower ter očarljivimi cerkvami. Krajev, ki bi si jih želela ogledati, je bilo še ogromno, a žal je za njih zmanjkalo časa. Na Prešernov dan, pozno ponoči, smo se tako iz tople in s soncem obsijane Malte, vrnili nazaj v realnost, v mrzlo in zasneženo, a kljub temu nič manj domačo Slovenijo.
Čeprav sem sprva mislila, da bo 21 dni dolga doba, so se zame odvili v delčku sekunde. Izkušnja mi bo ostala v čudovitem spominu, postala je del tega, kar sem danes in mi hkrati daje popotnico za prihodnost in svet, v katerega sedaj stopam bolj zrela, odgovorna in samostojna.
Lucija Cemič, Z3b
