ERASMUS+ na Malti-Špela Šušteršič
18. 1. 2018 sem skupaj s tremi učenci odšla na nepozabno potovanje in na praktično usposabljanje na Malto. Na tem otoku mi je bilo vse tuje – potrebno je bilo veliko prilagajanja, improviziranja (še posebno v kuhinji) ter strpnosti. Kljub vsemu sem odšla domov polna novega znanja, novih spoznanj, izkušenj, prijateljstev ter seveda z novo in nepozabno izkušnjo, ki me bo spremljala do konca življenja in me opominjala, da sem sposobna soočiti se z vsem, kar mi življenje prinese.
Praksa v domu starejših občanov, ki se je imenoval Dar Saura, je bila zelo drugačna od prakse pri nas, ampak drugačnost ni nujno slaba stvar in v tem primeru definitivno ni bila. Tu prevladuje sproščenost; vsi se poznajo in vsi se imajo radi. Negovalke si dejansko vzamejo čas za oskrbovance, vsakemu posebej se posvetijo, tako da se ljudje ne počutijo kot breme. Vsi se objemajo. Tudi vodja doma za starejše občane je izjemno prijazen, posveti se vsakemu oskrbovancu in dobila sem občutek, kot da so tam vsi prijatelji, vsi se potrudijo pomagati drug drugemu. Na drugi strani pa je tudi res, da je standard higiene in samega življenja drugačen oz. nižji kot pri nas v naših zdravstvenih ustanovah. Na Malti sem v tem domu za starejše občane opazila dejansko samo eno razkužilo za roke, tablete pa so negovalke ljudem dajale kar iz svoje roke. To se pri nas ne dogaja. Moj mentor je bil g. Nobin George, ki se je na Malto preselil iz Indije. Vsi diplomirani zdravstveniki so iz tujih držav, celin. Na praksi sem se počutila v redu, vsi so bili prijazni, vse sem jih lahko vprašala in z veseljem so mi pomagali. Moje naloge so bile razdeljevanje zdravil, dajanje antikoagulantov, inzulina ter sirupov in kapljic za oči. Pomagala sem tudi pri hranjenju in pri urejanju oskrbovancev, tako da sem res videla, kako poteka delo v tem domu za vsakega od poklicev.
Ta izkušnja je bila zame izjemnega pomena. Ugotovila sem, da se znam prilagoditi in znajti v popolnoma novi državi, kjer okoli mene ni znanih ljudi. Napredovala sem tudi v znanju angleščine in postala bolj odprta oseba, ki je ni strah navezati stika z novimi ljudmi. Program Erasmus+ bi predlagala vsakomur, ki bi rad še več, pa naj bodo to izkušnje ali pa znanje. V treh tednih sem bolj spoznala sebe in otok.
Praksa v domu starejših občanov, ki se je imenoval Dar Saura, je bila zelo drugačna od prakse pri nas, ampak drugačnost ni nujno slaba stvar in v tem primeru definitivno ni bila. Tu prevladuje sproščenost; vsi se poznajo in vsi se imajo radi. Negovalke si dejansko vzamejo čas za oskrbovance, vsakemu posebej se posvetijo, tako da se ljudje ne počutijo kot breme. Vsi se objemajo. Tudi vodja doma za starejše občane je izjemno prijazen, posveti se vsakemu oskrbovancu in dobila sem občutek, kot da so tam vsi prijatelji, vsi se potrudijo pomagati drug drugemu. Na drugi strani pa je tudi res, da je standard higiene in samega življenja drugačen oz. nižji kot pri nas v naših zdravstvenih ustanovah. Na Malti sem v tem domu za starejše občane opazila dejansko samo eno razkužilo za roke, tablete pa so negovalke ljudem dajale kar iz svoje roke. To se pri nas ne dogaja. Moj mentor je bil g. Nobin George, ki se je na Malto preselil iz Indije. Vsi diplomirani zdravstveniki so iz tujih držav, celin. Na praksi sem se počutila v redu, vsi so bili prijazni, vse sem jih lahko vprašala in z veseljem so mi pomagali. Moje naloge so bile razdeljevanje zdravil, dajanje antikoagulantov, inzulina ter sirupov in kapljic za oči. Pomagala sem tudi pri hranjenju in pri urejanju oskrbovancev, tako da sem res videla, kako poteka delo v tem domu za vsakega od poklicev.
Ta izkušnja je bila zame izjemnega pomena. Ugotovila sem, da se znam prilagoditi in znajti v popolnoma novi državi, kjer okoli mene ni znanih ljudi. Napredovala sem tudi v znanju angleščine in postala bolj odprta oseba, ki je ni strah navezati stika z novimi ljudmi. Program Erasmus+ bi predlagala vsakomur, ki bi rad še več, pa naj bodo to izkušnje ali pa znanje. V treh tednih sem bolj spoznala sebe in otok.
Špela Šušteršič, Z4b
